Jedro

Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pritožnici ni dalo možnosti izjasnitve o zahtevku za vračunanje daril, ni utemeljen. Dedinjo je zastopal pooblaščenec, pri čemer je dedinja v postopku sodelovala, podala je svoje navedbe in tudi dedno izjavo. Poleg tega pa dedinja niti v pritožbenem postopku ni postavila konkretiziranega zahtevka za vračunanje daril sodediču.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklepi (sklep o dedovanju z dne 20. 5. 2016 ter sklep in dodatni sklep o dedovanju z dne 13. 6. 2016 ter dodatni sklep o dedovanju in sklep z dne 3. 8. 2016) potrdijo.

II. Dediča L. R. in G. R. nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju z dne 20. 5. 2016 ugotovilo, da v zapuščino po zapustnici K. K. spada naslednje premoženje, in sicer: nepremičnine parc. št. 373/2, 373/1, 375/0, 374/0, 707/0, 398/1, 708/0, 696/1, 400/0, 399/0, 402/0, 398/2, 398/4, 359/0, 363/0, 366/0, 367/2, 398/3, 365/0, 364/0, 371/2, 358/0, 367/1, 696/2 k. o. ..., do 1/36, nepremičnini parc. št. 851/4, 850/1 k. o. ... do 3/5, nepremičnine parc. št. 602/1, 602/2, 606/0, 53/0, 605/0, 607/0, 377/0, k. o. ... do 1/18, nepremičnina parc. št. 1035/0 k. o. ... do 1/1, nepremičnina parc. št. 1075/17 k. o. ... do 1/1, nepremičnina parc. št. 759/0 k. o. ... do 1/1, neizplačane pokojninske dajatve pri ZPIZ, 1.630,00 enot premoženja podsklada ... mešani fleksibilni podsklad ... (I. točka izreka). Za zakonita dediča je razglasilo zapustničinega sina G. R. in hčer L. R. ter zemljiški knjigi odredilo vknjižbo lastninske pravice na dediča, za vsakega do ½, ter odločilo, da smeta dediča po pravnomočnosti sklepa prevzeti vsak polovico neizplačanih pokojninskih in vrednostnih dajatev (III. točka izreka sklepa). S sklepom in dodatnim sklepom o dedovanju z dne 13. 6. 2016 je sodišče prve stopnje predlog L. R. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju za parcelo 850/2 k. o. … do 3/5 zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da v zapuščino poleg premoženja, ki je bilo navedeno v sklepu o dedovanju D 4/2005 z dne 20. 5. 2016, spada še nepremičnina parcela 851/2 k. o. ... do 1/1, kar dedujeta dediča G. R. in L. R., vsak do ½ (III. točka izreka) ter zemljiški knjigi odredilo vknjižbo lastninske pravice na dediča, za vsakega do ½ (III. točka izreka). Z dodatnim sklepom o dedovanju in sklepom z dne 3. 8. 2016 je sodišče prve stopnje sklenilo, da v zapuščino poleg premoženja, ki je bilo določeno s sklepom z dne 20. 5. 2016 in dodatnim sklepom z dne 13. 6. 2016, spada še naslednje premoženje: nepremičnini parc. št. 368/0 in 369/0 k. o. ... do 1/18 (I/1 točka izreka). Prvo sodišče je odločilo, da premoženje dedujeta dediča G. R. in L. R., vsak do ½ (I/2 točka izreka) ter odredilo zemljiški knjigi, da po pravnomočnosti sklepa na deležu zapustnice za vsakega dediča vknjiži lastninsko pravico do 1/36 (I/3. točka izreka). Predlog pooblaščenca dedinje za izdajo popravnega sklepa in dodatnega sklepa za predlagane nepremičnine je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep o dedovanju z dne 20. 5. 2016 se pritožuje dedinja L. R. laično s pritožbami z dne 10. 6. 2016 ter po pooblaščencu z dne 13. 6. 2016. V laičnih pritožbah dedinja navaja, da v sklepu o dedovanju manjka vpis travnika in njive v ..., kar je podedovala po očetu, manjka nepremičnina 851/2. Na podlagi izročilne pogodbe z dne 30. 5. 1985 bi delež zapustnice na nepremičninah 850/4, 850/1 k. o. ... moral znašati 1/1 in ne 3/5. Dogovorjene petine na podlagi izročilne pogodbe bi morale veljati zgolj do odmere nove zgradbe, kasneje pa ne več. Hkrati je pritožnica v pritožbi zaprosila, da se, kar je bilo njenemu bratu dodeljeno v pogodbi, šteje kot vnaprej dana dediščina. Brat se je namreč na podlagi tožbe, da zemljišče pod novo zgradbo in pod gospodarskim poslopjem na podlagi izročilne pogodbe ne spada v zapuščino, obogatil za več, kot je bilo sklenjeno v izročilni pogodbi. Obogatil se je namreč za gospodarsko poslopje, ki bi se podrlo, če bi se nova zgradba gradila namesto tega poslopja, česar mama kasneje ni dovolila, ker je potrebovala prostor za odlaganje. Izročilna pogodba je bila sklenjena zaradi izgradnje nove stanovanjske stavbe, njen namen nikakor ni bila podelitev mamine lastnine, ki jo je ona podedovala po možu. K pritožbi je priložila sklep z dne 8. 1. 1986 po očetu X. X., posestni list po očetu z dne 24. 3. 1978, sklep o dedovanju z dne 28. 7. 1978, izročilno pogodbo z dne 22. 5. 1985, dokaz o razpolaganju s poslovnimi prostori in preklic z dne 24. 10. 1993, sklep z dne 18. 10. 2005, skico posestva Y cesta z dne 9. 4. 2006, odmero od zapuščine. V pritožbi po pooblaščencu z dne 13. 6. 2016 dedinja navaja, da je imela zapustnica ob smrti v lasti tudi nepremičnino 850/2 k. o. ... v deležu do 3/5 in parcelo 851/2 k. o. ... do celote, o čemer naj sodišče odloči z dodatnim sklepom o dedovanju.

3. Zoper sklep in dodatni sklep o dedovanju z dne 13. 6. 2016 se pritožuje dedinja L. R. po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da v zapuščino po zapustnici sodita parceli 851/4 in 850/1 k. o. … do 3/5 namesto do 1/1, v zvezi s parcelo 850/2 k. o. ... pa je napačno navedlo, da navedena nepremičnina sploh ne sodi v zapuščino po zapustnici, pri čemer je sodišče prve stopnje enostransko sledilo pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kranju I P 391/2007 z dne 2. 12. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1073/2014 z dne 3. 12. 2014. Na podlagi navedenih sodb delež zapustnice na novonastalih nepremičninah 850/1 in 851/4 k. o. ... znaša 1/1 in ne 3/5, kot je zmotno in napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Upoštevaje navedene sodbe Okrožnega sodišča v Kranju v zapuščino po zapustnici ne sodijo parc. št. 850/3, 851/5, 850/2 in 851/3 k. o. ..., posledično pa parceli 850/1 in 851/4 k. o. ... sodita do 1/1, kar bi sodišče moralo upoštevati. Dedinja navaja, da je treba v dedni delež dediča G. R. šteti tudi že vsa prejeta darila s strani zapustnice. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da v zapuščino po zapustnici spada tudi delež zapustnice do 1/18 na parc. št. 368/0 in 369/0 k. o. ... ter delež zapustnice v k. o. ... do 1/1 na parcelah 567, 568, 569 in 570 ter v k. o. .. do 1/1. Pritožbenemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi.

4. Zoper dodatni sklep o dedovanju in sklep z dne 3. 8. 2016 se pritožuje dedinja L. R. iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi. Dedinja navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno odločilo glede deleža zapustnice na parcelah 851/4 in 850/1 k. o. ..., saj delež zapustnice na teh nepremičninah ne znaša 3/5, temveč 1/1. Prav tako se pritožuje zoper zavrnitev predloga za vračunanje daril. Sodišče prve stopnje pritožnici, ki živi v Z., ni dalo možnosti izjasnitve o zahtevku za vračunanje darila, temveč je zaključilo, da je ta prepozen in nekonkretiziran, ob tem da pritožnica ves čas trdi, da izročilna pogodba z dne 20. 5. 1985 ni izročilna pogodba, temveč darilna pogodba. Posledično je treba dedinjo pozvati na podajo zahtevka oziroma konkretizacijo le-tega in ji dati možnost, da v pravdnem postopku na podlagi napotitvenega sklepa uveljavi svoja zahtevka. Pritožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da vsem njenim pritožbam ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

5. Dedič G. R. v odgovoru na pritožbe predlaga zavrnitev pritožb in potrditev izpodbijanih sklepov.

O pritožbah zoper sklep o dedovanju z dne 20. 5. 2016

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V zvezi s pritožbeno navedbo, da v zapuščino po zapustnici spada tudi nepremičnina parc. 851/2 k. o. … do 1/1, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v zvezi z navedeno nepremičnino 13. 6. 2016 izdalo dodatni sklep o dedovanju, s katerim je odločilo, da v zapuščino po zapustnici spada tudi navedena nepremičnina parc. št. 851/2 k. o. ... Zato uveljavljani pritožbeni očitek ni več relevanten, saj je bil z dodatnim sklepom z dne 13. 6. 2016 že odpravljen.

8. Pritožbeni očitek pritožnice v zvezi z višino zapustničinega deleža na parc. št. 851/4 in 850/1 k. o. ..., ni utemeljen, saj višina deleža zapustnice na navedenih nepremičninah do 3/5 izhaja iz zemljiškoknjižnih izpiskov, prav tako pa pritožnica višine deleža zapustnice na navedenih nepremičninah ni izpodbijala do zaključka zapuščinske obravnave pred sodiščem prve stopnje. Navedba, da iz pravnomočnih sodb Okrožnega sodišča v Kranju I P 391/2007 z dne 2. 12. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1073/2014 z dne 3. 12. 2014 ter sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Kranju I P 698/2014 z dne 21. 10. 2015 izhaja drugačna višina zapustničinega deleža na nepremičninah parc. št. 851/4 in 850/1 k. o. ..., ni utemeljena. Iz navedenih pravnomočnih odločb izhaja zgolj to, da v zapuščino po zapustnici ne sodijo nepremičnine parc. št. 850/2, 851/3, 850/3 in 851/5 vse k. o. ..., v delež zapustnice na nepremičninah 851/4 in 850/1 k. o. ..., kot je razviden v zemljiški knjigi, pa navedene sodbe niso posegle. Kot izhaja iz zgodovinskega izpiska, sta omenjeni parceli nastali z delitvijo parcel 850/0 in 851/1 k. o. ..., pri čemer je zapustničin delež na navedenih nepremičninah že pred njuno delitvijo znašal do 3/5. 9. Pritožbeni očitek, da v zapuščino po zapustnici spada tudi nepremičnina 850/2 k. o. ..., ni utemeljen, saj nasprotno (da ne spada v zapuščino) izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I P 391/2007 z dne 2. 12. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1073/2014 z dne 3. 12. 2014 ter sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Kranju I P 698/2014 z dne 21. 10. 2015 (priloga C6, C7, C8).

10. Pritožbeni očitek pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje to, kar je bilo sodediču G.R. dodeljeno na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1985, šteti kot vnaprej dano dediščino, kar je pritožnica prvič uveljavljala šele v pritožbenem postopku, ni utemeljen, saj je njen predlog povsem nekonkretiziran in pavšalen. Obligacijski zakonik (OZ) v določilu 550. člena določa, da se v primeru, če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja, tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem, vendar pa mora sodedič, ki zahteva vračunanje darila(1) v delež sodediča konkretno opredeliti darilo, ki naj se vračuna v dedni delež sodediča, čemur pa pritožnica niti v pritožbenem postopku ni zadostila, saj ni konkretno opredelila niti darila, ki naj se vračuna v dedni delež sodediča, niti njegove vrednosti.

O pritožbi zoper sklep in dodatni sklep o dedovanju z dne 13. 6. 2016

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Pritožnica s pritožbo zoper sklep z dne 13. 6. 2016 izpodbija višino zapustničinega deleža na nepremičninah parc. št. 851/4 in 850/1 k. o. ..., o čemer pa sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 13. 6. 2016 ni odločalo, pa tudi sicer navedeni pritožbeni očitek ni utemeljen iz razlogov, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo že v 8. točki obrazložitve.

13. Pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo v dedni delež sodediča všteti darila ni utemeljen, saj pritožnica konkretnega zahtevka za vračunanje darila v dedni delež sodediča G. R. v pritožbi ni postavila.

O pritožbi zoper dodatni sklep o dedovanju in sklep z dne 3. 8. 2016

14. Pritožba ni utemeljena.

15. Pritožba neutemeljeno izpodbija zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa glede višjega deleža zapustnice na nepremičninah 851/4 in 850/1 k. o. ... Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga so pravilni in popolni, pritožbeno sodišče jih je navedlo v 8. točki obrazložitve in se nanje v izogib ponavljanju tudi v celoti sklicuje.

16. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pritožnici ni dalo možnosti izjasnitve o zahtevku za vračunanje daril, ni utemeljen. Dedinjo je namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopal pooblaščenec, pri čemer je dedinja v postopku sodelovala, podala je svoje navedbe v zapuščinskem postopku in tudi dedno izjavo po pooblaščencu (zapisnik o obravnavi dne 18. 4. 2016 - dedna izjava, da dedinja sprejema zakoniti dedni delež na celotni zapuščini). Zato očitek o nemožnosti njenega sodelovanja in postavljanja zahtevkov v zapuščinskem postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ni upravičen. Poleg tega pa dedinja niti v pritožbenem postopku ni postavila konkretiziranega zahtevka za vračunanje daril sodediču. 17. Ker pritožbe zoper sklep o dedovanju z dne 20. 5. 2016 ter zoper sklep in dodatni sklep o dedovanju z dne 13. 6. 2016 ter zoper dodatni sklep o dedovanju in sklep z dne 3. 8. 2016 niso utemeljene, jih je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijane sklepe (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

18. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 174. členom ZD).

Op. št. (1): K. Zupančič: Dedno pravo, GV, Ljubljana, 2009, stran 112: „Zakon o dedovanju ne določa roka za uveljavljanje pravice sodediča, da zahteva, naj se v dedni delež kakšnega sodediča vračunajo darila in volila (58. člen ZD). Vendar tu ne gre za zakonsko praznino, kajti pravica zahtevati vračunanje ne zastara. Vračunanje se lahko zahteva na zapuščinski obravnavi in tudi še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, najkasneje pa ob delitvi dediščine. Zahtevek je v zvezi z delitvijo dediščine, pravica zahtevati delitev dediščine pa ne zastara (člen 144/2 ZD).“