Jedro

Namen obnovitvenega postopka je razveljavitev prejšnje pravnomočne sodbe. Institut obnove je izredno pravno sredstvo, ki ublaži institut pravnomočnosti. Vendar se obnova postopka dovoli le, če obstajajo predpostavke, ki so v zakonu natančno predpisane. Razlikovati moramo dovoljenost in utemeljenost predloga za obnovo postopka. Predlog je dopusten, če so podane vse predpostavke. Če te manjkajo, sodišče predlog zavrže. V predhodnem postopku sodišče preizkuša, ali je predlog sploh dovoljen. Določilo 394. člena ZPP uveljavlja tri predpostavke obnove. Najpomembnejši obnovitveni razlog, opredeljen v 394. členu so nova dejstva, ki jih zakon določa v 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati. Prav tako morajo biti nova dejstva in dokazi taki, da bi bila lahko na njihovi podlagi izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Podana mora biti kavzalnost med predlogom za ugotavljanje novih dejstev in izvedbo novih dokazov ter možnostjo ugodnejše sodne odločbe za predlagatelja obnove. Zaradi okoliščin iz 10. točke 394. člena ZPP se namreč sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke z dne 17. 6. 2019 za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo V Ps 2111/2016 z dne 30. 8. 2017 in tožeči stranki naložilo, da nosi sama svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep je pritožbo po pooblaščenki vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi predlaga, da sodišče ugodi pritožbi in sklep spremeni tako, da dovoli obnovo postopka in razveljavi sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Ps 2111/2016 z dne 30. 8. 2017, podrejeno pa sklep razveljavi in vrne zadevo v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožeča stranka vztraja, da so v predlogu za obnovo zatrjevana dejstva in dokazi novi v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP (seznam obveznic A. d. d. na dan 29. 12. 1993, seznam delničarjev za vrsto delničarja, izjave z dne 8. 12. 1993, zapisnik o zaslišanju B.B., C.C. in D.D.). Nova dejstva in dokazi so iz razloga, ker se sodišče v prejšnjem postopku z njimi ni seznanilo, čeprav so res obstajali v času odločanja in so bistvenega pomena za pravilno odločitev in razjasnitev dejanskega stanja v zadevi tožeče stranke. V kolikor bi bilo sodišče z njimi seznanjeno, bi sprejelo ugodnejšo odločitev za tožečo stranko. Za te dokaze je tožeča stranka izvedela 5. 6. 2019, ko se je seznanila s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 19/2017 z dne 20. 3. 2019. Omenjena sodba sama po sebi ni novo dejstvo oziroma dokaz, temveč so to zatrjevana dejstva in dokazi, ki so bili upoštevani v sporu pod opr. št. V Ps 19/2017. V socialnem sporu V Ps 19/2017 je jasno razvidno, da je sodišče razjasnilo dejansko stanje in sprejelo pravilno odločitev, ko je odločilo v korist tožeče stranke in se seznanilo z novimi dejstvi in dokazi. Na podlagi teh dejstev in dokazov je sodišče zaključilo, da je bil v družbi A. d. d. izveden notranji odkup, v okviru katerega je sodelovala zavarovanka na način, da bi moralo sodišče upoštevati sodelovanje pri lastninjenju A. d. d. Ta dejstva in dokazi dokazujejo obstoj ključnega dejstva za pravilno odločitev v zadevi tožeče stranke. Ker pa sodišče v prejšnjem postopku teh dokazov ni izvedlo, z novimi dejstvi in dokazi, ni bilo seznanjeno. V kolikor bi bilo, bi sodišče odločilo bistveno drugače in v korist tožeče stranke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v tej zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo zatrjevanih postopkovnih določb, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo V Ps 2111/2016 z dne 30. 8. 2017. S to sodbo je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke za odpravo odločb tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 16. 11. 2016 in z dne 17. 5. 2016 ter da je toženec dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe z novo odločbo ponovno odmeriti višino pokojnine z upoštevanjem pokojninske osnove, v kateri bo tudi znesek 9 in pol plač, ki so mu bile s strani tedanjega delodajalca obračunane v letu 1993 od 25. 11. 2008 dalje ter izplačati razliko med že plačano pokojnino in novo odmerjeno pokojnino z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tudi po stališču pritožbenega sodišča v zadevi niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za obnovo postopka, ki se je končal s pravnomočno sodbo V Ps 2111/2016 dne 30. 8. 2017. Med strankama ni sporno, da je bila predmetna sodba tožeči stranki pravilno vročena in da tožeča stranka v zakonsko določenem roku zoper sodbo ni vložila pritožbe ter da je tožeča stranka šele 17. 6. 2019 vložila predlog za obnovo postopka, ki se je končal s prej citirano sodbo.

7. Namen obnovitvenega postopka je razveljavitev prejšnje pravnomočne sodbe. Institut obnove je izredno pravno sredstvo, ki ublaži institut pravnomočnosti. Vendar se obnova postopka dovoli le, če obstajajo predpostavke, ki so v zakonu natančno predpisane. Razlikovati moramo dovoljenost in utemeljenost predloga za obnovo postopka. Predlog je dopusten, če so podane vse predpostavke. Če te manjkajo, sodišče predlog zavrže. V predhodnem postopku sodišče preizkuša, ali je predlog sploh dovoljen.1 Določilo 394. člena ZPP uveljavlja tri predpostavke obnove.2 Najpomembnejši obnovitveni razlog, opredeljen v 394. členu so nova dejstva, ki jih zakon določa v 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela.3 Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati. Prav tako morajo biti nova dejstva in dokazi taki, da bi bila lahko na njihovi podlagi izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Podana mora biti kavzalnost med predlogom za ugotavljanje novih dejstev in izvedbo novih dokazov ter možnostjo ugodnejše sodne odločbe za predlagatelja obnove. Zaradi okoliščin iz 10. točke 394. člena ZPP se namreč sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.4

8. Pritožbeno sodišče je moralo presojati, ali je bila pravilna odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka.

9. Pritožbeno sodišče popolnoma soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da v tem primeru kasneje izdana sodba sodišča Ps 19/2017 z dne 23. 3. 2019 oziroma v postopku pred njeno izdajo izvedeni dokazi ter trditvena podlaga, na katero tožeča stranka opira svoj predlog za obnovo postopka in vse to navaja kot obnovitveni razlog, po vsebini ne predstavljajo dovoljenega obnovitvenega razloga 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.

10. Prvostopno sodišče je v 9. točki obrazložitve sklepa umno in razumljivo obrazložilo, zakaj zatrjevana nova dejstva ne predstavljajo po vsebini novih dejstev po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Jasno je razvidno, da so bili s strani pritožnika zatrjevani dokazi (seznam delnic A. d. d. na dan 29. 12. 1993, seznam delničarjev za vrsto delničarje, izjave z dne 8. 12. 1993, zapisnik o zaslišanju B.B., zapisnik o zaslišanju C.C., zapisnik o zaslišanju D.D.), ki so bili izvedeni in upoštevati v socialnem sporu opr. št. V Ps 19/2017 z dne 20. 3. 2019, s strani tožeče stranke podani kot dokazni predlog v postopku pod opr. št. V Ps 2111/2016. Z njimi je tožeča stranka hotela dokazovati dejstvo udeleženosti pri notranjem odkupu delnic pri delodajalcu A. d. d.. Za navajane dokaze je torej tožnik vedel in jih je v sodnem postopku tudi predlagal, vendar je sodišče odločilo, da tem dokaznim predlogom ne ugodi. Če je tožeča stranka menila, da bi moralo sodišče v socialnem sporu pod opr. št. V Ps 2111/2016 te dokaze izvesti oziroma je sodišče neutemeljeno zavrnilo te dokazne predloge, bi se morala zoper sodbo, s katero se je sporni postopek zaključil, pritožiti in uveljavljati kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, česar pa tožeča stranka ni storila.

11. Ker je sodišče pravilno ugotovilo, da predlog ni dopusten in ker se zadeva ni presojala po vsebini, so s tem v zvezi tudi pritožbene navedbe za rešitev sporne zadeve pravno irelevantne.

12. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen ZPP).

13. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP trpi sama svoje stroške pritožbe.

1 Ta preizkušnja je pravno abstraktna in če predlog ni dovoljen ali če je prepozen, ga zavrže v tej prvi fazi postopka. 2 Prva predpostavka je sodna odločba, s katero je bil prejšnji ali glavni postopek pravnomočno končan, druga predpostavka so v tem členu taksativno našteti obnovitveni razlogi, tretja predpostavka pa je izrecno izražena le v 10. točki tega člena (to je pravna možnost, da bo obnovitveni postopek pripeljal do ugodnejše odločbe za predlagatelja). 3 Do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku ter praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo. 4 Navedenih obnovitvenih razlogov sodišče ne upošteva, če bi stranka lahko v primerni skrbnosti že v prejšnji pravdi uveljavljala in dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga.