Jedro

Tožnik je v gozdu postavil objekt, ne da bi pridobil soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Ker je s tem kršil določbe ZG, mu je inšpektor utemeljeno naložil, da mora iz parcele odpeljati material, iz katerega je postavljena lesena koča in ostali material, zložen v okolici koče.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Iz izpodbijane odločbe Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gozdarske inšpekcijske, Območne enote Koper, Izpostava Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ) izhaja, da mora tožnik iz parcele št. 2657/3 k.o. ... odpeljati material, iz katerega je postavljena lesena koča z nadstreškom, lesen podest ob leseni koči, ograjo in material zložen v okolici obravnavane koče (točka 1 izreka izpodbijane odločbe), v točki 2 izreka je določeno, da morajo lastniki parcelo št. 2657/3 k.o. ... uporabljati v skladu z njenim namenom, rok izvršitve je 1. 7. 2014 (točka 3 izreka), ugotovljeno pa je tudi, da stroškov postopka ni bilo (točka 4 izreka odločbe). Opravljen je bil terenski ogled, pridobljena lokacijska informacija in podatki o lastnikih zemljišča. Opravljena je bila poizvedba na Zavodu za gozdove RS OE Sežana in ugotovljeno, da ni bilo izdano soglasje za poseg na gozdni parceli 2657/3 k.o. ... Lastnik obravnavane parcele – tožnik je do parcele do leta 2001 dostopal po poti čez parcelo 2650/1 k.o. ... Ker je novi zakupnik to parcelo ogradil mu je preprečil prosto dostopanje do parcele. Zato je bil prisiljen vzpostaviti novo dovozno pot. Zavod za gozdove Republike Slovenije je dne 5. 9. 2012 zaprosil za mnenje k izgradnji poti preko parcel 2657/1, 2659/3, 2675/5 do parcelo 2657/3 vse k.o. ... Leseno kočo je postavil leta 2001, ker stanuje na Koroškem in na parceli potrebuje nekaj, da lahko shranjuje orodje in podobno. Kočo in dovozno pot želi ohraniti in zanju urediti potrebno dokumentacijo. V postopku, ki je trajal nekaj časa, je tožeča stranka najprej urejala lastninska razmerja. Zavod za gozdove je na podlagi vloge solastnikov Republike Slovenije (zanjo SKZG), ki ji pripada 1/8 površine in tožnika, ki mu pripada 7/8 površine, dne 2. 1. 2014 izdal odločbo, s katero je zavrnil krčitev gozda v kmetijske namene na parceli št. 2657/3 k.o. ... Parcela se nahaja na območju gozdov s poudarjenimi splošno koristnimi funkcijami in ni primerna za kmetijsko rabo. Kmetijska raba ni predvidena niti v prostorskem aktu Občina Izola.

2. V postopku je bilo ugotovljeno, da koča v smislu 2. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ni objekt, saj ni s tlemi povezana stavba v smislu betoniranja izkopov ali izgradnje priključkov, ki bi kočo povezali s tlemi. Za njeno postavitev ni bilo potrebno gradbeno tehnično znanje. Koča se lahko iz obravnavane lokacije premakne brez škode za njeno bistvo. Lesena koča stoji v varovanem območju gozda oziroma gozdnega prostora, nadzor katerega je v pristojnosti gozdarske inšpekcije. Ker koča ni objekt, je ni mogoče porušiti temveč le odstraniti – odpeljati iz obravnavane parcele material, iz katerega je postavljena. V zvezi s potjo inšpekcija vodi samostojen ugotovitveni postopek, saj dostop do parcele 2657/3 po parcelah 2657/1 in 2659/3, vse k.o. ... ni mogoč, ker je vožnja po gozdu prepovedana, legalne poti tam ni. Zakon o gozdovih (v nadaljevanju ZG) v prvem odstavku 18. člena prepoveduje v gozdovih vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Postavitev in uporaba lesene koče ter ostalega na parceli št. 2657/3 k.o. ..., je dejanje, ki je v nasprotju z navedenim zakonskim določilom. Po 21. členu ZG je treba k dovoljenju za poseg v gozd in gozdni prostor pridobiti tudi soglasje Zavoda za gozdove RS (v nadaljevanju ZG). Soglasje ZG za postavitev pomožnega kmetijskega objekta v gozdu in gozdnem prostoru je nujno potrebna dokumentacija že od 25. 6. 1993. Lastniki morajo sporno parcelo uporabljati skladno z njenim namenom kot to določa 4. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki med drugim določa, da je treba kmetijsko zemljišče (tudi gozdove – drugi odstavek 1. člena ZKZ) uporabljati v skladu z njihovim namenom. S tem, ko na tem zemljišču stoji lesena koča in drug material so solastniki uporabljali parcelo v nasprotju s to določbo. Izpodbijano odločbo je gospodarski inšpektor izdal na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 77. člena ZG.

3. Tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo je zavrnilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pritožbeni organ se v celoti strinja z prvostopenjskim organom, da predmetna lesena koča ni s tlemi povezana stavba, zato ni objekt v smislu 2. člena ZGO-1. Glede pritožbene navedbe o podaljšanju roka za odvoz materiala z obravnavane parcele, pritožbeni organ ugotavlja, da je ta dovolj dolg glede na to, da se je obravnavani postopek pred organom prve stopnje začel že v letu 2012. Prvostopenjski organ je tožniku pustil možnost urediti ne samo lastniško razmerje, ampak ga je napotil tudi na Zavod za gozdove Slovenije za pridobitev soglasja za poseg v gozd po 21. členu ZG. Tožnik soglasja v tem času ni pridobil. Res je sicer, da za postavitev enostavnega objekta ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ne glede na to pa je treba kot je navedeno v izpodbijani odločbi za poseg v gozd oziroma gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

4. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je tekom postopka bil sklenjen dogovor o zamenjavi parcel in pripravljena pisna listina za zamenjavo parcele, na kateri stoji lesena koča. Poudarja, da za objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje. Meni, da je izpodbijana odločba preuranjena, saj je v teku postopek soglasja za legalizacijo objekta. Sodišču predlaga, da prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo odpravi. Priglaša stroške postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski in drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

8. V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije in njegov obstoj ali namen (prvi odstavek 18. člena ZG). Za posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje zavoda (prvi odstavek 21. člena ZG). Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji (prvi odstavek 75. člena ZG). Ti imajo pravico in dolžnost, da poleg pravic in dolžnosti, ki jih imajo po drugih predpisih, pregledujejo dela v gozdovih ter dokumentacijo za ta dela in da ustavijo vsa dela, ki niso v skladu z določbami tega zakona in njegovi podlagi izdanih predpisov (prvi odstavek 77. člena ZG). Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi ugotovi, da so ti predpisi kršeni, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi (tretji odstavek 77. člena ZG).

9. Tožnik v tožbi navaja, da je odločba o zavrnitvi pritožbe preuranjena, ker je v teku postopek soglasja za legalizacijo objekta. Sodišče mu pojasnjuje, da se v upravnem sporu preverja pravilnost in zakonitost izpodbijanega upravnega akta. Za odločanje o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta pa je relevantno dejansko stanje in materialni predpisi ob izdaji izpodbijanega akta. Vsi njegovi nadaljnji poskusi za legalizacijo objekta ter ureditev situacije, ki potekajo po izdaji izpodbijane odločbe za odločanje v tem upravnem sporu niso relevantni. Kot pa izhaja iz izpodbijane odločbe se je sam inšpekcijski postopek v obravnavani zadevi začel že v letu 2012, izpodbijana odločba je bila izdan 19. 5. 2014, torej je imel tožnik dovolj časa, da bodisi legalizira postavitev objekta na sporni parceli ali pa material s te parcele odstrani, kot je to naloženo v izpodbijani odločbi.

10. Kot navedeno je v skladu z določbo prvega odstavka 21. člena ZG, treba za posege v gozd pridobiti soglasje zavoda. Za izdajo soglasja je bistvena presoja vplivov posega na izvrševanje funkcije gozdov. V obravnavanem primeru je Zavod za gozdove Slovenije dne 2. 1. 2014 izdal odločbo št. 3408-14/2317-K003/14, s katero strankama Republiki Sloveniji, zanjo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Območna Izpostava Koper ter tožniku krčitev gozda v kmetijske namene na parceli št. 2657/3 v k.o. ... ni dovolil. Ugotovljeno je bilo, da gozd na parceli št. 2657/3 v k.o. ... predstavlja običajen gozd na območju gozdnih zemljišč, ki pa opravlja poudarjene funkcije gozda. S tem, da je tožnik na navedeni parceli postavil objekt, brez da bi pridobil soglasje, je kršil določbe ZG, zato je bila izpodbijana odločba izdana zakonito.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 12. Izrek o stroških temelji na določbi 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.