Jedro

Za postopek razrešitve opravljanja lovsko - čuvajske službe je pomembno to, da je bil tožnik s pravnomočno odločbo pristojnega prekrškovnega organa spoznan za odgovornega za prekršek po ZDLov-1. Pravnomočne odločbe sodišče zavezujejo in je nanje vezano.

Ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere pa je odločitev oprta, so del obrazložitve odločbe in ne del izreka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Tožena stranka je tožnika razrešila opravljanja lovsko-čuvajske službe v lovišču A. zaradi kršitev določil Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) in na njegovi podlagi izdanih predpisov (1. točka izreka). Nadalje je odločila, da mora lovski čuvaj v skladu s prvo alinejo 8.b člena Pravilnika o organizaciji lovsko-čuvajske službe, o vsebini in pogojih za opravljanje izpita za lovskega čuvaja ter obliki izkaznice in službenega znaka (v nadaljevanju Pravilnik) v roku 8 dni od pravnomočnosti te odločbe, preko Lovske družine A., Lovski zvezi Slovenije vrniti izkaznico lovskega čuvaja in službeni znak (2. točka izreka) ter da v postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi je navedla, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo) 22. 5. 2019 prejelo predlog lovske inšpekcije št. 0614-210/2019-3 z dne 21. 5. 2019 o razrešitvi lovskega čuvaja. V predlogu lovska inšpekcija navaja, da je obravnavala lovskega čuvaja v prekrškovnem postopku št. 710-533/2019 zaradi prekrška po 5. točki prvega odstavka 76. člena ZDLov-1 (krmljenje divjadi v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij). Lovski čuvaj je odgovorna oseba pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil pooblaščen opravljati delo v imenu pravne osebe, kot gospodar Lovske družine A. pri njenih nalogah organiziranja krmljenja divjadi in drugih del v lovišču. Dne 26. 1. 2019 je lovski čuvaj na uradnem prijavljenem krmišču za jelenjad B., k.o. 111 C., na parcelni št. 1083, ponovno založil krmišče, kljub temu, da ga je Lovska družina A. že s prekrškom št. 710-141/2019 (ni še pravnomočen - vložena zahteva za sodno varstvo na Okrožnem sodišču v Celju) prekoračila v obsegu cca 4.300 kg s sočno krmo tropin. Lovski čuvaj je s krmljenjem presegel dnevno količino polaganja krme za približno 8-krat in dovoljeno letno količino s sočno krmo sladkorne pese za približno 200 kg. Prekršek je storil, kljub temu, da je bil že 4. 3. 2019 seznanjen s prekrškom in bil podučen z lovsko gojitvenimi navodili ter načrti. S položeno krmo je bila tako na krmišču še dodatno prekoračena letna načrtovana količina krme za lovišče A. in celotno Kamniško-Savinjsko lovsko upravljavsko območje. S tem je lovski čuvaj kot odgovorna oseba kršil prvi odstavek 41. člena ZDLov-1 in storil prekršek po 5. točki prvega odstavka 76. člena ZDLov-1 v zvezi s prvim odstavkom 15.a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Ker je lovski čuvaj še isti dan, ki mu je bilo ustno 4. 3. 2019, predstavljeno storjeno dejanje, takoj odstranil položeno krmo sladkorne pese, še pred izdajo odločb in je o tem takoj obvestil lovsko inšpekcijo, je s tem izkazal dejavno kesanje. Prekrškovni organ je, čeprav je šlo za hujši (ponovitveni) prekršek, kršitelju izdal 16. 4. 2019 odločbo z opominom, ki je postala 19. 5. 2019 pravnomočna. Lovska inšpekcija mora na podlagi 14. alineje četrtega odstavka 74. člena ZDLov-1 obvestiti pristojni organ o opaženih nepravilnostih in ministrici predlaga razrešitev lovskega čuvaja.

3. Tožnik je bil s strani tožene stranke pozvan na izjasnitev. V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila, da je iz predloga lovske inšpekcije jasno podana kršitev določil ZDLov-1, ki jo je storil lovski čuvaj kot gospodar Lovske družine A. (sporna je že velika količina krme, ne glede na to, če je bila prvič raztresena po nesrečnem spletu okoliščin). Lovski čuvaj mora tako kot vsak lovec spoštovati vsa določila ZDLov-1 in na njegovi podlagi sprejete podzakonske predpise, hkrati pa je v času opravljanja službe v lovišču uradna oseba. Tožnik je kot lovski čuvaj in gospodar Lovske družine A. nedvomno kršil določila ZDLov-1, kar dokazuje pravnomočna odločba o prekršku št. 710-533/2019-10 z dne 16. 4. 2019. S tem je bila Lovska družina A., kot upravljavka z loviščem A., prav tako kaznovana za kršenje določil ZDLov-1. Navedeno ima lahko na dolgi rok hude posledice za samo Lovsko družino A., ki mora v skladu s koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču A. št. 014- 418/2009/1 z dne 19. 6. 2009, izvajati določila te pogodbe. Na podlagi 3. člena koncesijske pogodbe mora koncesionar izvajati koncesijo tudi v skladu s koncesijsko pogodbo, programi in načrti upravljanja z divjadjo, predpisi s področja lovstva in drugimi veljavnimi predpisi. Lovski čuvaj je s svojim dejanjem nedvoumno kršil določila letnega načrta lovišča. Če bi koncesionar v prihodnjih letih ponovno kršil določila letnega načrta lovišča ali letnega načrta lovsko upravljavskega območja, potem bi lahko izgubil koncesijo. Lovski čuvaj je imel kot gospodar možnost preprečiti kršitev določil letnega načrta lovišča oziroma lovsko upravljavskega območja, vendar tega ni storil. Poleg tega je lovski čuvaj dolžan, v skladu s svojimi pooblastili, obvestiti lovskega inšpektorja o morebitnih kršitvah veljavnih predpisov in načrtov, česar pa v konkretnem primeru lovski čuvaj ni naredil. 4. Ministrstvo je zaradi zgoraj naštetih razlogov ugotovilo, da je iz gradiva, ki ga je predložila lovska inšpekcija in lovski čuvaj, nedvomno razvidno, da je storjena kršitev določil ZDLov-1 in veljavnih načrtov s strani lovskega čuvaja takšne narave, da je lovskega čuvaja treba razrešiti opravljanja lovsko-čuvajske službe v lovišču A., zato je sprejelo izpodbijano odločitev.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

5. Tožnik v tožbi meni, da je odločitev nezakonita iz večih razlogov. Najprej poudarja, da v izreku, ki mora biti jasen in vsebovati konkretne kršitve zakona, ki morajo biti navedene, ni navedeno, katera kršitev se očita tožniku, niti kdaj naj bi jo storil, niti katero določilo ZDLov-1 naj bi bilo kršeno. Tožena stranka bi se v izreku lahko sklicevala na odločbo inšpektorja, česar izrek pod točko 1. ne opredeljuje. Izrek ne daje podlage za razrešitev tožnika za opravljanja lovsko- čuvajske službe v lovišču A. V odločitvi ne sme biti arbitrarnosti, samovoljnosti, ampak mora biti odločba jasna, s konkretnim sklicevanjem na materialno pravne določbe, tako zakonske kot podzakonske predpise, ki naj bi bili kršeni. Dodaja, da je tudi obrazložitev odločbe zelo površna, saj se v njej navaja predlog lovske inšpekcije z dne 21. 5. 2019, nato pa omenja prekršek in odločbo številka : 710-141/2019 z dne 16. 4. 2019, v kateri je bil izrečen opomin, ki je postal pravnomočen 19. 5. 2019. 6. V odločbi tožena stranka citira odgovor, ki ga je tožnik vložil po pooblaščenki dne 17. 6. 2019. Poudarja sicer, da pooblaščenki odločba z dne 23. 9. 2020 do danes ni bila vročena, čeprav so odločbe po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vročajo preko pooblaščencev. Kljub temu vlaga tožbo. Opozarja, da ni jasno, kaj je pravzaprav očitek tožniku: ali pravnomočna odločba inšpektorja z dne 16. 4. 2019, ali prekrškovni postopek po odločbi 710-141/2019 z dne 11. 3. 2019. Ta postopek pa še ni končan in ni mogoče govoriti o pravnomočnosti prekrška. Vložena je zahteva za sodno varstvo. Opozarja, da je bila krma prvič raztresena po nesrečnem spletu okoliščin.

7. Opozarja, da odločba ni obrazložena ter da je iz odločbe z dne 16. 4. 2019 razvidno, da se nanaša na prekršek 26. 1. 2019 in pravi, da je prekršek storil tožnik kljub temu, da je bil že 4. 3. 2019 seznanjen s prekrškom in poučen z lovsko gojitvenimi navodili in načrti, kar naj bi 6. 3. 2019 v pisni izjavi priznal. Tožnik je priznal seznanjenost z lovsko gojitvenimi navodili in načrti, ne pa s samim prekrškom. Poleg tega iz odločbe res izhaja napačno sosledje datumov. Dodaja, da je inšpektor izdal odločbo pod številko 710-141/2019 z dne 11. 3. 2020, v kateri je očital tožniku, da je kot odgovorna oseba organizirala krmljenje divjadi in drugih del v lovišču dne 7. 1. 2019 na uradno privabljenem krmišču za jelenjad B. v k.o. 111 C., parceli 1083 in je presegel dovoljeno dnevno količino za 90 krat in dovoljeno letno količino za 4.300 kg, na parceli v k.o. 111 C. parcela 1022, pa je bilo nedovoljeno položeno približno 4.350 kg krme tropine, s čimer naj bi kršil prvi odstavek 41. člena ZDLov-1 in storil prekršek po drugem odstavku 76. člena ZDLov-1. O tem prekršku piše tožena stranka v svoji odločbi. Vendar je trditev o storjenem prekršku neutemeljena, saj je predmet presoje pred Okrajnim sodiščem v Celju pod ZSV 439/2019. Nato pojasnjuje dejansko stanje dogodka 7. 1. 2019, ko je šlo za nezgodo. Na ta dogodek nista imela vpliva ne pravna oseba Lovska družina A., niti njen gospodar D. D. 8. Tožnik poudarja, da je prav zaradi te nesreče moral gospodar D. D. ponovno organizirati prevoz krme, to je jabolčnih tropin. Odločil se je, da se krma, kot že velikokrat prej, najprej hrani na deponiji, od koder se bo razvozila na posamezna območja, na druge lokacije lovišča. Ta deponija je v k.o. 111. C., imenovana E., in sicer parcela 1022. Deponirane tropine so se nahajale zraven krmne njive parcela 1026 in ne na njivi. Lovska družina A. ima že dolga leta nazaj deponijo krme, glede katere do danes ni bilo ničesar spornega. Krma se ni pokrivala, ker bi se odvozila in se tudi je odvozila na ostala lovišča. Zato deponija ni bila na krmni njivi, ampak na zemljišču zraven, zato noben predpis ni bil kršen. Ni šlo za krmišče, ampak deponijo, s katere se krma razvaža. Zato sta tako pravna oseba kot tožnik postavila trditev, da nesrečni dogodek ne more imeti znakov prekrška, za katerega se zahteva krivdna oblika storitve. Dogodek 7. 1. 2019 ne more predstavljati prekrška, ker ni šlo za nobeno kršitev predpisov, ne vezano na parcelo 1083 k.o. 111 C., ne vezano na parcelo 1022 k.o. 111. C. 9. Kar pa se tiče dogodka 26. 1. 2019 je tožena stranka v odločbi navedla, da je bila krma istega dne po opozorilu 4. 3. 2019 odstranjena, zato je bil izrečen opomin. Kazenska sankcija opomin pomeni, da je bil očitani prekršek storjen, vendar se tožnik ne more strinjati, da je šlo za hujši prekršek, kot se navaja v izpodbijani odločbi. Gre za eno očitano dejanje, očitek lovskega inšpektorja za dejanje z dne 7. 1. 2019 pa je v sodni presoji. Opozarja, da takšen očitek kršitve, ki je en sam, premalo za razrešitev lovskega čuvaja. Že ZDLov-1 in citirani Pravilnik predpisujeta pogoje, ki jih mora lovec izpolniti zato, da zadosti pogojem za imenovanje za lovskega čuvaja, zato en sam spodrsljaj ne more biti razlog za razrešitev. Odločitev temelji na osebnem razmerju, česar pa si ministrstvo ne sme dovoliti. Meni, da je nedopustno, da je bila odločba o prekršku z dne 16. 4. 2019 pravnomočna 19. 5. 2019, ministrstvo pa sprejme odločitve po letu dni in pol. V tem času tožniku ni bila očitana nobena nepravilnost pri opravljanju dolžnosti lovskega čuvaja, zaradi česar je odločitev nezakonita. Glede na navedeno tožnik predlaga odpravo odločbe ter povračilo stroškov.

10. Tožena stranka prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi. Dodatno še navaja, da je bila razrešitev opravljena na podlagi četrtega odstavka 72. člena ZDLov-1. Predlog za razrešitev lahko pri pristojnem upravnem organu vloži lovska inšpekcija.

11. Na podlagi zgornjih določil ZDLov-1 in ZUP je tožena stranka upoštevala vsa določila 213. člena ZUP glede tega kaj mora vsebovati izrek odločbe. Izrek je kratek in določen, saj je izpeljan iz zakonskih pooblastil tožene stranke, ko le-ta ugotovi kršitev določil ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Vse ostale podrobnosti so opredeljene v obrazložitvi odločbe. Dejstvo je, da mora tožena stranka ugotoviti kršitev določil ZDLov-1, kar je s pomočjo predloga lovske inšpekcije, kateremu je bila priložena pravnomočna odločitev lovskega inšpektorja št. 710- 533/2019-10 z dne 16. 4. 2019, tudi ugotovila in razrešila tožnika s funkcije lovskega čuvaja v lovišču A. 12. Na podlagi predloga lovske inšpekcije za razrešitev tožnika s funkcije lovskega čuvaja in odgovora tožnika sta bila jasno razvidni dve dejstvi, in sicer, da je tožnik kršil prvi odstavek 41. člena ZDLov-1 in da je bila ta kršitev sankcionirana s pravnomočno odločitvijo lovskega inšpektorja št. 710-533/2019-10 z dne 16. 4. 2019 (in ne na podlagi druge nepravnomočne odločitve, na katero se sklicuje tožnik). Tožniku je bila očitana kršitev prvega odstavka 41. člena ZDLov-1, za kar je bila sankcionirana z opominom. Tožena stranka je tista, ki presodi ali je kršitev tega določila ZDLov-1 dovolj tehten razlog za razrešitev lovskega čuvaja. Kot je bilo navedeno že v obrazložitvi (prvi in drugi odstavek na 3. strani odločbe) je tožnik kršil ZDLov-1 kot lovski čuvaj in gospodar (odgovorna oseba) Lovske družine A. in s tem povzročil težave sami lovski družini kot koncesionarki, kateri je bila podeljena koncesijska pogodba za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču A. št. 014-418/2009/1 z dne 19. 6. 2009. Tožena stranka kot koncendent v skladu z 18. členom koncesijske pogodbe nadzira izvajanje koncesijske pogodbe in ugotavlja kršenje le-te. Kršitve tožnika lahko vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe in lahko vodijo tudi do postopka za odvzem koncesije.

13. Prizadeti stranki na tožbo nista odgovorili.

**O sojenju po sodnici posameznici**

14. Senat tukajšnjega sodišča je s sklepom IV U 140/2020 z dne 24. 1. 2023 v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločil, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno vprašanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Sklep je bil vročen strankam.

15. Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo 28. 2. 2023, na katero je pristopil tožnik s pooblaščenko ter predsednik Lovske družine A. G. G. 16. Tožnik je na naroku vztrajal pri podanih navedbah ter poudaril, da mu je bila v zadevi ZSV 439/2019 izrečena sankcija opominjevalne narave, šlo je za prekršek s praktično nobenimi posledicami.

17. Predsednik lovske družine A. pa je poudaril, da imajo interes, da tožnik še naprej opravlja funkcijo vodje lovsko čuvajske službe, ker jo je dobro opravljal. **O dokaznem postopku**

18. Sodišče je v dokazne namene prebralo vse listine, ki jih je v spis predložil tožnik (priloge A1 do A7), prav tako tudi upravni spis. Predlog, da zasliši tožnika, opravi ogled ter zasliši priče, ki jih je predlagal tožnik, pa je sodišče zavrnilo kot nepotrebno (kot je razvidno tudi iz obrazložitve v nadaljevanju).

**K I. točki izreka**

19. Tožba ni utemeljena.

20. Četrti odstavek 72. člena ZDLov-1 določa, da lovskega čuvaja pristojni upravni organ z odločbo razreši opravljanja lovsko-čuvajske službe, če je prekršil določila tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov. Predlog za razrešitev lahko pri pristojnem upravnem organu vloži lovska inšpekcija. V prvem odstavku 41. člena ZDLov-1 je določeno, da je krmljenje divjadi dovoljeno le za tiste vrste divjadi in na lokacijah, predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij. Prvi odstavek 70. člena ZDLov-1 pravi, da je upravljavec dolžan zagotoviti nadzor na celotni površini lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom z organiziranjem lovsko čuvajske službe. V drugem odstavku 70. člena ZDLov-1 so določene temeljne naloge lovsko čuvajske službe v lovišču, in sicer so med drugimi tudi temeljne naloge terenskega nadzora nad spoštovanjem določil iz prvega odstavka 41. člena ter pomoč pri opravljanju biotehničnih del v življenjskem okolju divjadi, krmljenju divjadi, strokovno pravilnem opravljanju lova in drugih ukrepov v skladu s koncesijsko pogodbo. V prvem odstavku 4. člena Pravilnika je določeno, da mora upravljavec zagotoviti nadzor v lovišču oziroma lovišču s posebnim namenom.

21. Zavrniti je navedbe tožnika, da je odločba nezakonita, ker v izreku ni navedeno, katera kršitev se očita tožniku, niti kdaj jo je storil, niti katero določilo ZDLov-1 je bilo kršeno. V skladu z 213. členom ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. V primeru, če se z odločbo naloži kakšno dejanje, določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti. V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. Izrek mora biti kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. 22. V konkretni zadevi je v izreku jasno naveden nosilec obveznosti, odločeno je bilo o predlogu lovske inšpekcije za razrešitve tožnika opravljanja lovsko-čuvajske službe zaradi kršitev določil ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov, prav tako je bilo odločeno, da mora tožnik vrniti izkaznico lovskega čuvaja in službeni znak. Ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere pa je odločitev oprta, pa so del obrazložitve odločbe in ne del izreka (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP namreč določa, da obrazložitev obsega tudi navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba).

23. Med strankama ni bilo sporno, da je tožniku izdana odločba lovskega inšpektorja št. 710-533/2019-10 z dne 16. 4. 2019, ki je postala pravnomočna 19. 5. 2019. Iz nje je razvidno, da je lovska inšpekcija obravnavala tožnika v prekrškovnem postopku št. 710-533/2019 zaradi prekrška po 5. točki prvega odstavka 76. člena ZDLov-1 (krmljenje divjadi v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij). Tožnik je kot lovski čuvaj odgovorna oseba pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil pooblaščen opravljati delo v imenu pravne osebe, kot gospodar Lovske družine A. pri njenih nalogah organiziranja krmljenja divjadi in drugih del v lovišču. 26. 1. 2019 je lovski čuvaj na uradnem privabljalnem krmišču za jelenjad B. k.o. 111 C. 984, na parcelni št. 1083, ponovno založil krmišče, kljub temu, da ga je Lovska družina A. že s prekrškom št. 710-141/2019 (ni še pravnomočen - vložena zahteva za sodno varstvo na Okrožnem sodišču v Celju) prekoračila v obsegu cca 4.300 kg s sočno krmo tropin. Lovski čuvaj je s krmljenjem presegel dnevno količino polaganja krme za približno 8-krat in dovoljeno letno količino s sočno krmo sladkorne pese za približno 200 kg. Prekršek je storil, kljub temu, da je bil že 4. 3. 2019 seznanjen s prekrškom in bil podučen z lovsko gojitvenimi navodili ter načrti. S položeno krmo je bila tako na krmišču še dodatno prekoračena letna načrtovana količina krme za lovišče A. in celotno Kamniško-Savinjsko lovsko upravljavsko območje. S tem je lovski čuvaj kot odgovorna oseba kršil prvi odstavek 41. člena ZDLov-1 in storil prekršek po 5. točki prvega odstavka 76. člena ZDLov-1 v zvezi s prvim odstavkom 15.a člena ZP-1. Ker je še isti dan, ko mu je bilo ustno 4. 3. 2019 predstavljeno storjeno dejanje, je takoj odstranil položeno krmo sladkorne pese, še pred izdajo odločb in je o tem takoj obvestil lovsko inšpekcijo, je s tem izkazal dejavno kesanje. Prekrškovni organ je, čeprav je šlo za hujši (ponovitveni) prekršek, kršitelju izdal 16. 4. 2019 odločbo z opominom, ki je postal 19. 5. 2019 pravnomočen.

24. Na podlagi 14. alineje četrtega odstavka 74. člena ZDLov-1 je lovska inšpekcija obvestila pristojni organ o opaženih nepravilnostih in ministrici predlagala razrešitev lovskega čuvaja.

25. Ne drži, da je podlaga za izdajo lovske inšpekcije dogodek in nepravnomočna odločba 710-141/2019 z dne 11. 3. 2019 (ki je sicer v vmesnem času postala pravnomočna), ampak pravnomočna odločba lovskega inšpektorja št. 710-533/2019-10 z dne 16. 4. 2019, kar tudi jasno izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Sodišče se zato v nadaljevanju ni ukvarjalo z navedbami tožnika o nesrečnem slučaju, ki je nastal zaradi raztrosa krme, saj to ni bilo pravno relevantno za odločitev, prav tako v tej zvezi ni opravilo ogleda in zaslišalo prič, saj na podlagi navedenega dogodka tožniku ni bila vzeta licenca, ampak na podlagi odločbe z dne 16. 4. 2019, kje je bila ugotovljena kršitev prvega odstavka 41. člena ZDLov-1, ki je postala pravnomočna 19. 5. 2019. 26. Tožnik pravilno opozarja, da o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča (prvi odstavek 45. člena ZP-1) in ne upravni organi, ki niso pooblaščeni za odločanje o prekrških (drugi odstavek 45. člena ZP-1). To pomeni, da v konkretnem primeru tožena stranka ne more odločati o tožnikovem prekršku, niti ne more spreminjati ali kako drugače posegati v pravnomočno odločbo o prekršku, ki jo je izdal Inšpektorat za lovstvo in ribištvo kot pristojni prekrškovni organ. Tožnik je imel možnost, da svoje ugovore glede prekrška uveljavlja v prekrškovnem postopku, ki se je vodil zoper njega, kar pa pomeni, da so njegove trditve o tem, da ni storil prekrška in da so bile okoliščine zadeve drugačne, kot je bilo ugotovljeno v odločbi o prekršku, v konkretnem postopku glede na pravnomočno odločbo o prekršku brezpredmetne. Zato sodišče tudi ni opravilo ogleda in zaslišalo tožnika ter predlagane priče, ki naj bi o tem dogodku izpovedali. Za ta postopek je namreč pomembno zgolj to, da je bil tožnik s pravnomočno odločbo pristojnega prekrškovnega organa spoznan za odgovornega za prekršek po ZDLov-1. Pravnomočne odločbe sodišče zavezujejo in je nanje vezano. Na to ga veže institut pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS, in eventualne nepravilnosti v predmetni odločbi (kot je nepravilno sosledje datumov) na njen obstoj in veljavnost ne vplivajo. Nepravilno sosledje datumov pa je mogoče sicer kadarkoli odpraviti z izdajo popravnega sklepa (223. člen ZUP).

27. Sodišče zavrača navedbe tožnika, da odločba ni ustrezno obrazložena, saj je ta jasna in vsebuje vse sestavine, tako zahtevek lovske inšpekcije, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje utemeljujejo takšno odločitev. Tožena stranka je jasno navedla, da je tožnik kršil ZDLov-1 kot lovski čuvaj in gospodar (odgovorna oseba) Lovske družine A. in s tem povzročil težave sami lovski družini kot koncesionarki. Ta kršitev ni vplivala le na tožnika, temveč tudi na Lovsko družino A., zato ima to lahko posledice v prihajajočih letih, ko bo tožena stranka preverjala pri Lovski družini A., ali kot koncesionarka izpolnjuje vse pogoje za izvajanje koncesije oziroma ali krši koncesijsko pogodbo. Funkciji gospodarja v lovski družini in lovskega čuvaja v lovski družini, ki je koncesionarka, sta zelo pomembni za delovanje lovske družine, zato morajo biti osebe, ki opravljajo te funkcije zanesljive, predvsem pa morajo spoštovati vso zakonodajo, ne samo lovsko. Vsaka nepravilnost mora imeti neko posledico, zato je tožena stranka presodila, da je treba tožnika razrešiti iz funkcije lovskega čuvaja, saj je njena kršitev vplivala na neustrezno izvajanje koncesijske pogodbe.

28. Glede navedb tožnika, da gre le za eno očitano dejanje, medtem ko je glede drugega dejanja zadeva še v sodni presoji, ter da je pri dejanju bil izrečen opomin in ni bila povzročena nikakršna škoda, ker je bila krma istega dne po opozorilu 4. 3. 2019 odstranjena, torej je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebej lahkega, je poudariti, da je razrešitev opravljanja lovsko-čuvajske službe eden od ukrepov za urejanje izvajanja lovske dejavnosti. Je posledica dejstva, da je tožnik kot uradna oseba prekršil določila ZDLov-1, v konkretnem primeru je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek po ZDLov-1 ali na njegovi podlagi izdanih predpisov. Spoštovanje vseh pravil ZDLov-1 v celoti in na njegovi podlagi izdanih predpisov je opredeljen kot eden izmed pogojev za opravljanje službe (po 72. členu ZDLov-1), zato ni mogoče govoriti o primernosti ali sorazmernosti razrešitve glede na storjeni prekršek. Kot že rečeno, upravni organ ne odloča o tem, ali je bil prekršek storjen in ali je storilec zanj odgovoren, in tudi ne odloča o sankcijah za prekrške, pač pa na podlagi zakonskega pooblastila, ki so podana v primeru kršitve določb ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov, razreši lovskega čuvaja opravljanja navedene službe, lovski čuvaj ima kot uradna oseba namreč številna pooblastila1, od takšne uradne osebe na področju opravljanja takšne službe pa se zahteva in pričakuje, da bo spoštovala pravila.

29. Zavrniti je navedbe tožnika, da je tožena stranka ravnala samovoljno in arbitrarno, saj je ravnala v okviru zakonskih možnosti. Na zakonitost odločbe v zadevi pa ne vpliva, da je tožena stranka izdala odločbo po letu in pol po izdani odločbi o prekršku, saj to ne vpliva na ugotovljeno kršitev. Glede neustrezne vročitve odločbe tožniku in ne pooblaščenki pa je pripomniti, da je glede na vloženo pravočasno tožbo navedena kršitev na varovanje tožnikovih pravic ni vplivala.

30. Sodišče je glede na povedano tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločitve pravilen in zakonit, odločitev pa je pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

31. Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

32. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 1 V skladu s 73. členom ZDLov-1 je (1) lovski čuvaj med opravljanjem svoje službe pooblaščen da: - osebe, ki so kršile ali nameravajo kršiti določila tega zakona ustaviti, preveriti njihovo istovetnost ter o kršitvah obvesti upravljavca, lovskega inšpektorja, po potrebi pa tudi pristojni organ za notranje zadeve; - osebam, ki se nahajajo z orožjem oziroma lovskimi pripravami v lovišču s posebnim namenom ali lovišču in nimajo pravice udejstvovanja v lovu, začasno odvzame orožje ali lovske priprave ter osebe privede in odvzete predmete izroči pristojnemu organu za notranje zadeve; - v primerih, ko obstajajo razlogi za sum, da so dokazi o kršitvah določil tega zakona skriti v vozilih ali prtljagi, zahteva njihovo izročitev in obvesti pristojni organ za notranje zadeve; - po nalogu Zavoda oziroma lovskega inšpektorja opravi odstrel divjadi, če ga ni opravil koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo; - pri opravljanju lovsko-čuvajske službe nosi lovsko orožje v skladu s predpisi o orožju. Lovski čuvaj sme lovsko orožje uporabiti v samoobrambi v skladu s predpisi. (2) V primerih, ko bi zaradi obveščanja pristojnega organa za notranje zadeve oziroma lovskega inšpektorja z odlašanjem takojšnjega ukrepanja nastala nevarnost za zdravje in življenje ljudi, je lovski čuvaj pooblaščen ukrepati po lastnem preudarku. V takem primeru pa prevzame tudi odgovornost za umestnost storjenih ukrepov.