Jedro

Carinarnica ni prekoračila svojih pooblastil, ko je ugotavljala, ali se podatki v UCD ujemajo tudi z dejanskim stanjem blaga in ne samo s priloženimi listinami UCD. Za opredelitev, ali določen izdelek predstavlja končni izdelek, je odločilno dejansko stanje ob uvozu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu Carinarnice Ljubljana, ... z dne 9.7.1993, s katerim je na podlagi 3. odstavka 257. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89, 21/90) zavrgla uvozno carinsko deklaracijo (UCD) za uvoz 100 kosov pagerjev ... kot repromaterial. V obrzaložitvi tožena stranka navaja, da se namen uvoza oziroma ali se blago šteje za repromaterial ali končni izdelek presoja s stališča rezultata proizvodnega procesa. S tega stališča uvoženi pagerji predstavljajo gotov proizvod in zatrjevane naknadne obdelave ne spremenijo. Na podlagi 1. in 2. odstavka 257. člena carinskega zakona je carinarnica dolžna preveriti, če je deklaracija v redu in pravilno izpolnjena, če so priložene vse potrebne listine in če se podatki iz priloženih listin ujemajo s podatki v deklaraciji. Carinarnica torej preveri, ali je deklaracija pravilno izpolnjena tudi po vsebini. Ker je carinarnica pravilno ugotovila, da uvoženi pagerji za tožečo stranko ne predstavljajo repromateriala, s čemer se le-ta ni strinjala, zato je vložena deklaracija bila pravilno zavržena.

Tožeča stranka v tožbi izrecno uveljavlja tožbeni razlog nepravilne uporabe zakona. Ob sprejemu carinske deklaracije zakon daje carinarnici pravico, da ugotovi ali so deklaraciji priložene vse listine, ki so potrebne za carinjenje blaga, ali so te listine izdali pristojni organi, ali vsebujejo vse podatke potrebne za carinjenje in če se podatki iz priloženih listin ujemajo s podatki v deklaraciji. Tožeča stranka je ob uvozu priložila vse ustrezne listine in sicer potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije, da se navedeni reprodukcijiski material ne proizvaja v Republiki Sloveniji in lastni izjavi "za reprodukcijski postopek". Navedene priložene listine so se v celoti ujemale s podatki, vpisanimi v deklaracijo. S tem, ko je carinarnica ugotavljala drugačen namen uvoza blaga, je prekoračila svoja pooblastila. Nevzdržno je stališče tožene stranke, da je že ob uvozu sporno blago predstavljalo gotov izdelek ter da pričakovanih kasnejših sprememb ni mogoče upoštevati. Namen deklaraciji priloženih listin je ravno dokazovanje namena uporabe uvoženega blaga. V upravnem postopku je bila tudi priložena tehnična in tehnološka dokumentacija v zvezi s spornim blagom. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo ter o zadevi meritorno odloči. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka izrecno uveljavlja tožbeni razlog nepravilne uporabe zakona, vendar v bistvu ugovarja tudi odločilni dejanski ugotovitvi, da so uvoženi pagerji ... gotovi izdelki in ne repromaterial, kot je to bilo uveljavljano v UCD, vendar teh ugovorov podrobno ne obrazlaga. Zato pavšalni ugovor sodišču ne vzbuja dvomov v ugotovitev, da sporni pagerji predstavljajo gotov proizvod proizvajalca NOKIA iz Finske, ki se kot tak pojavlja tudi na tržišču. Če uvoženi pagerji niso neposredno uporabljivi na določenem tržišču, zaradi specifičnih nacionalnih RDS omrežij in so zaradi tega potrebni določeni posegi oziroma prilagoditve tega končnega izdelka konkretnemu tržišču, ga zaradi takšnih bodočih posegov še ni mogoče šteti za repromaterial, kot to pravilno zaključuje tudi tožena stranka. Bistveno je torej stanje blaga ob njegovem uvozu.

Ob sprejemu UCD carinarnica ugotovi, ali je deklaracija pravilno in v redu izpolnjena, če so deklaraciji priložene vse listine, ki so potrebne za carinjenje blaga, ali so te listine izdali pristojni organi, ali morda uvoz blaga ni prepovedan in če se podatki iz priloženih listin ujemajo s podatki v deklaraciji (1. in 2. odstavek 257. člena zakona). Toda to preverjanje ni zgolj formalno, kot to meni tožeča stranka, ampak tudi vsebinsko. To pomeni, da carinarnica med drugim preveri, ali se podatki iz priloženih listin o vrsti blaga ujemajo s podatki v UCD z dejanskim stanjem blaga in ne samo z deklarantovo opredelitvijo v UCD. Drugačne razlaga bi bila v nasprotju z zakonom, saj je od vrste blaga med drugim odvisno, ali je uvoz dovoljen in vrsta blaga lahko vpliva tudi na višino uvoznih dajatev. Tako je tudi tožeča stranka uveljavljala znižanje carinske stopnje po 6. členu odloka (prav uredbe) o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1993 (Uradni list RS, št. 15/93), ki se nanašajo na določene vrste blaga. Potrdilo gospodarske zbornice z dne 15.4.1993, na katero se sklicuje tožeča stranka, pa dokazuje le to, da se pagerji ne proizvajajo v Sloveniji in ne tudi tega, da se štejejo za repromaterial, kot je to pravilno pojasnila že tožena stranka. Carinarnica torej ni prekoračila svojih pooblastil, ko je ugotavljala, ali se podatki v UCD ujemajo tudi z dejanskim stanjem blaga. Ker je ugotovila, da gre za končni izdelek in ne za repromaterial, kot so bili pagerji deklarirani v UCD, s čemer se tožeča stranka ni strinjala, je pravilno zavrgla vloženo carinsko deklaracijo (3. odstavek 257. člena zakona).

Uveljavljana tožbena razloga iz 1. in 3. točke 10. člena zakona o upravnih sporih torej nista podana. Zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih.

V skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče carinski zakon in zakon o upravnih sporih smiselno uporabilo kot republiška predpisa.