Jedro

Ker se tožnica ne namerava umakniti iz medijev, so posledično njena dejanja, kot je prostitucija, lahko opisana v javnosti brez poseganja v zasebnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se toženima strankama prepove objavljati na spletnem portalu ... ali kateremkoli spletnem ali drugem mediju, ki ga izdajata, članke o tožnici, v katerih bi se jo opisovalo kot nekoga, ki se za preživljanje ukvarja z erotično masažo oziroma s prostitucijo. Zavrnilo je tudi zahtevek na določitev denarne kazni za primer kršitve prepovedi ter zahtevek za plačilo nepremoženjske škode v višini 10.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, zahtevek na povračilo stroškov postopka ter predlog za izdajo začasne odredbe. Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženima strankama v roku petnajst dni plačati sodno odmerjene pravdne stroške v višini 581,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sodbo v delu, s katerim je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 10.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da toženima strankama nerazdelno naloži plačilo zneska 10.000,00 EUR s pripadki. Uvodoma povzema odločitev in obrazložitev sodišča prve stopnje ter navaja, da je odločitev sodišča v izpodbijanem delu pravno zmotna, saj temelji na očitni nezmožnosti ločevanja med dejavnostmi, kot je razgaljeno fotografiranje, nastopanje v resničnostnih šovih, pa tudi pornografijo ter prostitucijo. Prve naštete dejavnosti so namreč oblike javnega nastopanja in izražanja svobode, katere tako tožnici kot komurkoli drugemu zagotavlja celo Ustava Republike Slovenije in so obče družbeno sprejemljive. Očitek ukvarjanja s prostitucijo je na drugi strani očitek nudenja spolnih uslug za denar, kar je v Sloveniji in drugih državah istega kulturnega kroga še vedno skrajno zavržno dejanje. Sodišče je nedopustno in moralizatorsko ravnanja tožnice, ki imajo naravo javnega nastopanja in izražanja, vzelo kot argument, da jo de facto opredeli kot osebo, ki naj bi bila v celoti brez zavesti o lastni vrednosti, ki je nič ne more prizadeti in ni upravičena do varstva telesne in duševne celovitosti ter osebnostnih pravic. Za toženi stranki, kadar pišeta o tožnici, tako sploh ne bi obstajala omejitev iz tretjega odstavka 15. člena Ustave RS ter 10. člena OZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje soglaša s trditvami tožeče stranke, da je treba ločevati med dejavnostmi, kot je razgaljeno fotografiranje, nastopanje v resničnostnih šovih, pornografijo na eni ter prostitucijo na drugi strani. Soglaša tudi z navedbo, da je splošen zaključek, da naj ne bi obstajala omejitev pri pisanju o tožnici, nepravilen. Sodišče je namreč navedlo, da se tožnica ne namerava umakniti iz medijev in so posledično njena dejanja, kot je prostitucija, lahko opisana v javnosti brez poseganja v zasebnost. Pisanje in objavljanje žaljivih neresnic, kot navaja pritožba, ne more biti dopustno. Tudi če gre za javno osebo, lahko prihaja do nedopustnih posegov v osebnostno pravico. Protipravnost pa je izključena v primeru, ko novinar, ki poseže v osebnostno pravico, dokaže, da je članek resničen oziroma, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost zapisanega.

5. Kljub delno zmotnim in pomanjkljivim zaključkom glede protipravnosti ravnanja tožene stranke, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč v sodbi navedlo tudi, da tožnica nastanka škode ni uspela dokazati in da trditev o jemanju uspavalnih tablet brez predložitve dokazil o psihičnih težavah ne predstavlja izkazane škode. Sodišče je zaključilo tudi, da tožnica ni dokazala, da se zdravi zaradi psihičnih težav, kdaj naj bi se zdravila in predvsem, da je jemala navedena zdravila. Zaključilo je, da za utemeljenost tožbenega zahtevka niso kumulativno izpolnjene vse predpostavke. Pritožba teh zaključkov sodišča prve stopnje in ugotovitve, da tožnica ni uspela dokazati nastanka škode, ne izpodbija. Ker tako eden izmed elementov odškodninske odgovornosti ni bil podan oziroma dokazan, je, glede na to, da morajo biti elementi odškodninske odgovornosti podani kumulativno, sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

6. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP).