Jedro

Sodišče se je po ustaljeni (ustavno)sodni praksi dolžno opredeliti le do relevantnih nosilnih naziranj strank. Za ugotovitev obstoja odškodninske odgovornosti morajo biti kumulativno podane vse štiri predpostavke (nedopustnost ravnanja, škoda, pravno relevantna vzročna zveza in krivda). Na podlagi tega dejstvo, da ena izmed predpostavk ni podana, pomeni, da tudi obstoja odškodninske odgovornosti ni mogoče utemeljiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 2.779,77 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.079.592,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe ter tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 11.693,42 EUR.

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožeča stranka, predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje, podredno pa spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijane sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je sodišču prve stopnje očitala, da pri zaključku, da sta tožeča stranka in družba A. d. o. o.1 v nadaljevanju postopka izbire drugega najugodnejšega ponudnika delovali usklajeno oziroma da so bila dejanja tožeče stranke v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter so otežila izpolnitev tožene stranke, ni upoštevalo dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozorila na jasno stališče v pravni teoriji,2 da mora stranka v pritožbi jasno in opredeljeno navesti razloge, ki jo utemeljujejo. Zgolj pavšalne navedbe, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov (pri čemer za sodišče prve stopnje niti ne velja obveznost, da mora izvesti prav vse dokaze) in je zato prišlo do napačnega zaključka, višje sodišče ne more konkretno preizkusiti in zato nanjo ne bo nadalje odgovarjalo.

6. Sodišče prve stopnje je presodilo, da čeprav je tožena stranka v postopku licitacije za izbiro najugodnejšega ponudnika za zakup oglasnega prostora TV prodaje ravnala protipravno, ker postopka ni zaključila na v Povabilu k oddaji ponudbe predviden način, ni podana njena odškodninska odgovornost. Tožeča stranka naj ne bi dokazala obstoja pravno relevantne vzročne zveze med očitanim protipravnim ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo. Pravno relevantno vzročno zvezo naj bi prekinila tožeča stranka, ki naj bi z usklajenim ravnanjem z družbo A. d. o. o. toženi stranki onemogočila pravilen zaključek postopka licitacije.

7. Tožeča stranka pri višjem sodišču ni vzbudila dvoma v pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da sta tožeča stranka in družba A. d. o. o. delovali usklajeno. Stališče, da do usklajenega ravnanja ni prišlo, ker sta bili tožeča stranka in družba A. d. o. o. konkurenta, ni pravilno. Če so gospodarski subjekti konkurenti na trgu, to ni ovira, da ne bi mogli delovati usklajeno. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da nobena od družb niti po 8 dodatnih krogih izbora ponudnika ni odstopila od ponujene cene, temveč sta skupaj podali (le) predlog za razdelitev oglasnega prostora enakovredno med oba konkurenta. Ali je bila tožeča stranka dolžna spreminjati ponujeno ceno ali ne, ni odločilnega pomena. Četudi ji tega ne bi bilo treba, to ne onemogoča presoje, da je šlo za usklajeno ravnanje. Na podlagi navedenega višje sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da so bila dejanja tožeče stranke v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter so povzročila otežitev izpolnitve tožene stranke – zaključek licitacijskega postopka na predvideni način, zaradi česar po določbi drugega odstavka 7. člena Obligacijskega zakonika (OZ) tožeča stranka ni upravičena do pravnega varstva (v konkretnem primeru v obliki prisojene odškodnine).

8. Sodišče se je po ustaljeni (ustavno)sodni praksi dolžno opredeliti le do relevantnih nosilnih naziranj strank.3 Za ugotovitev obstoja odškodninske odgovornosti morajo biti kumulativno podane vse štiri predpostavke (nedopustnost ravnanja, škoda, pravno relevantna vzročna zveza in krivda). Na podlagi tega dejstvo, da ena izmed predpostavk ni podana, pomeni, da tudi obstoja odškodninske odgovornosti ni mogoče utemeljiti. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi neobstoja pravno relevantne vzročne zveze, kar pomeni, da zavrnitve tožbenega zahtevka tudi na podlagi drugih predpostavk, konkretno nedokazane (višine) škode, ni bilo dolžno pojasnjevati oziroma se do tega obširno opredeljevati, saj navedbe v tem delu (več) niso bile pravno relevantne.

9. Tožeča stranka se je zoper odločitev o stroških postopka pritožila le v posledici očitane zmotne odločitve o glavni terjatvi, zato glede na pravilnost odločitve v tem delu višje sodišče soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere na podlagi določbe drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške in je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Na podlagi priglašenega stroškovnika in določil Odvetniške tarife – OT je višje sodišče toženi stranki priznalo 3.750 točk za odgovor na pritožbo ter 47,5 točk materialnih stroškov, skupno 3.797,5 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) ter 22 % DDV je tožeča stranka dolžna toženi povrniti 2.779,77 EUR stroškov pritožbenega postopka.

1 Tožeča stranka v tej zadevi je nastala s pripojitvijo družbe B. d. o. o. (izvirne tožeče stranke) k družbi A., d. o. o. Glede samih ravnanj v obravnavanem časovnem obdobju pa izraz "tožeča stranka" pomeni družbo B. d. o. o. 2 Zobec, J., v: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 224. 3 Npr. odločbi Ustavnega sodišča Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 in Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003.