Jedro

Ena izmed predpostavk za obnovo postopka je, da stranka predlaga obnovo v predpisanem roku. Subjektivni rok znaša 30 dni in se v primeru iz 9. točke 421. člena ZPP računa od dne, ko je stranka zvedela za obnovitveni razlog, oziroma od dne, ko ga je mogla uveljavljati (6. točka 1. odstavka 423. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka.

Tožeča stranka se je pritožila. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo, in tožnico oprostilo plačila sodnih taks; v preostalem delu je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper ta sklep tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, oba sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, ki naj zadevo obravnava. Ravnanje obeh sodišč pomeni kršitev določb ZPP, saj je sodišče pri reševanju predloga za obnovo postopka dolžno po resnici ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za odločanje. Sodišče pa se je že pri tožničinem zaslišanju trudilo, da bi zaslišanje potekalo tako, da bo predlog zavrnjen. Enako velja za zapisnik. Sodišče tudi ni pravilno odločilo glede prič, saj je nekatere tožnica predlagala prvič. Tudi izvedeniško mnenje je novota. Vsi ti predlogi so bili vloženi v roku. Na vročeno revizijo (390.člen ZPP) tožena stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije se o vročeni reviziji ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge se upoštevajo le, če jih revident izrecno uveljavlja.

Tožeča stranka najprej zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP, ker ni po resnici ugotavljalo vseh dejstev (smiselno uveljavlja kršitev določila 1.odstavka 7.člena ZPP v zvezi s 1.odstavkom 354.člena ZPP). Pri tem ne konkretizira ravnanj oz. opustitev, katera očita sodišču prve stopnje; trdi le, da je celoten postopek tekel v smeri, da bi sodišče lahko predlog za obnovo zavrnilo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da pavšalnih trditev ni mogoče preizkusiti. Iz zapisnika o naroku za odločitev o predlogu za obnovo (l.št.190) pa sledi, da je bil na naroku poleg tožnice prisoten tudi njen pooblaščenec. Na zapisniku, katerega sta podpisala tako tožnica kot pooblaščenec ni najti ugovorov tožeče stranke na vsebino zapisnika. Iz vsebine zapisnika pa tudi ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje vodilo narok tako, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati dokazov o odločilnih dejstvih.

V kolikor tožeča stranka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje (skozi sklep sodišča druge stopnje), da je predlog tožeče stranke prepozen, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da je odločitev nižjih sodišč pravilna. Tožnica v reviziji vztraja, da so novi dokazi, ki bi pripeljali do zanjo ugodnejšega rezultata v pravdi, izpovedbi prič ter mnenje izvedenca grafologa. Ena izmed predpostavk za obnovo postopka je, da stranka predlaga obnovo v predpisanem roku. Subjektivni rok znaša 30 dni in se v primeru iz 9.točke 421.člena ZPP računa od dne, ko je stranka zvedela za obnovitveni razlog, oziroma od dne, ko ga je mogla uveljavljati (6.točka 1.odstavka 423.člena ZPP). Po ugotovitvah sodišča prve stopnje (na kar je revizijsko sodišče po 3.odstavku 385.člena ZPP vezano) je, da je tožnica za vsebino izvedniškega mnenja izvedela v mesecu januarju 1990, in da sta ji priči o sporni zadevi povedali že leta 1985. Glede na datum vložitve predloga za obnovo (6.12.1990), tudi revizijsko sodišče ugotavlja, da je predlog za obnovo postopka prepozen. S tem sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določilo 423.člena ZPP.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393.člen ZPP).