Jedro

Če sodišče prve stopnje obsojencu po vrnitvi v sodno dvorano ni prebralo zapisnika o zaslišanju soobsojenca, je sicer ravnalo v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku, vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost sodne odločbe, saj soobsojenec na tej glavni obravnavi ni spremenil svojega zagovora, temveč se je zagovarjal kot na glavni obravnavi dne 24.6.1993, s takim zagovorom pa je bil obsojenec tedaj tudi seznanjen.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. J.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo TS v C., enote v Š., z dne 1.2.1994, sta bila obsojena J.P. in J.B. spoznana za kriva, in sicer J.P. kaznivega dejanja goljufije po čl. 171/II KZ RS/1976, J.B. pa kaznivega dejanja pomoči k kaznivemu dejanju goljufije po čl. 171/II KZ RS/1976 v zvezi s čl. 24 Kazenskega zakona SFRJ/1976 (KZ SFRJ/1976). Obs. J.P. je bila izrečena kazen 1 leta zapora, obs. J.B. pa kazen 4 mesecev zapora. Zoper sodbo sta se obs. J.P. in njegov zagovornik pritožila, Višje sodišče v C. pa je, s sodbo z dne 6.9.1994, njuni pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornik obs. J.P. je dne 28.9.1994 vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe, o kateri se, če do uveljavitve Zakona o kazenskem postopku še ni bilo odločeno, odloči po določbah Zakona o kazenskem postopku, ki je pričel veljati dne 1.1.1995. V zahtevi je navedel, da jo vlaga zaradi kršitve obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi in zaradi kršitve določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku. Predlagal je, naj VS RS zahtevi ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Senat sme med glavno obravnavo izjemoma skleniti, da se obtoženec začasno odstrani iz sodne dvorane, če soobtoženec ali priča v njegovi navzočnosti noče izpovedovati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govoril resnice. Po vrnitvi obtoženca na zasedanje se mu prebere izpovedba soobtoženca oziroma priče. Obtoženec ima pravico postavljati soobtožencu oziroma priči vprašanja, predsednik senata pa ga vpraša, ali ima kaj pripomniti k njuni izpovedbi. Po potrebi se lahko opravi soočenje.

Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 24.6.1993 odločilo, da se obs. J.P. med zaslišanjem soobsojenega J.B. odstrani iz sodne dvorane, ker je ocenilo, da so bili za tako odločitev podani razlogi iz 320.člena ZKP/1976. Zatrjevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je bila na glavni obravnavi dne 24.6.1993 kršena obsojenčeva pravica do obrambe, češ da po vrnitvi v sodno dvorano obs. J.P. ni bil prebran zapisnik o zaslišanju soobsojenega J.B., ni utemeljeno. V zapisniku o glavni obravnavi to sicer ni izrečno zapisano, čeprav bi bil ta zapis potreben, vendar pa je bil obs. J.P. seznanjen s tem, kar je v njegovi odsotnosti povedal v zagovor soobsojeni J.B., saj je podal celo pripombe na njegov zagovor (list.štev.79).

Obs. J.P. je bil tudi na glavni obravnavi dne 1.2.1994 med zaslišanjem soobsojenega J.B. začasno odstranjem iz sodne dvorane. Tak sklep sodišča prve stopnje je tudi zabeležen v zapisniku o glavni obravnavi. Zagovornik obs. J.P. v zahtevi za varstvo zakonitosti v nasprotju z vsebino zapisnika o glavni obravnavi navaja, da je bil obs. J.P. v sodni dvorani šele med besedo strank. V zapisniku o glavni obravnavi je namreč določno navedeno, da stranke (stranke pa so bile v obravnavanem primeru tožilec in obtožena J.P. in J.B.) niso imele drugih dokaznih predlogov ter da so bili z njihovim soglasjem prebrani zapisniki o zaslišanju prič S.G., M.R., E.P., I.S. in Z.L. ter tudi mnenje izvedenca prometne stroke. Res je sicer, da v zapisniku o glavni obravnavi ni zabeleženo, da je bil obs. J.P., ko se je vrnil v sodno dvorano, prebran zapisnik o zaslišanju soobsojenega J.B. Če sodišče prve stopnje obs. J.B. po vrnitvi v sodno dvorano ni prebralo zapisnika o zaslišanju soobsojenca, je sicer ravnalo v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku, vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost sodne odločbe, saj soobsojeni J.B. na tej glavni obravnavi ni spremenil svojega zagovora, pač pa se je zagovarjal tako kot na glavni obravnavi dne 24.6.1993, s takim zagovorom soobsojenega J.B. pa je bil obs. J.P. seznanjen na glavni obravnavi dne 24.6.1993. Niso torej podane kršitve določb kazenskega postopka, ki bi vplivale na zakonitost sodne odločbe (3.točka I.odstavka 420.člena ZKP). Zato je VS RS zahtevo obsojenčevega zagovornika za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (čl.425 ZKP).