Jedro

Upnik ne more predlagati začasne odredbe za izterjavo občasnih bodočih terjatev, saj ne more doseči sodnega varstva glede nezapadlih terjatev .

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Zoper tak sklep se pritožuje upnik zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi upnik navaja, da sodišče prihaja samo s sedaj v nasprotje, ko po eni strani ugotavlja, da upnik ni verjetno izkazal nevarnosti, ker ni izkazal konkretnega ravnanja dolžnika, po drugi strani pa, da je kupnina iz In zadeve še vedno na računu sodišča in da dolžnik z njo ne more razpolagati, dokler sklep o razdelitvi ne bo pravnomočen. Upnik ne more izkazati dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, ker dolžnik razen deleža na izkupičku javne dražbe nima nobenega premoženja. Za 18.10.2000 je v zadevi In določen narok za razdelitev kupnine, do tedaj pa upnik v pravdnem postopku ne more doseči izdaje odločbe, ki bi bila lahko izvršilni naslov na dolžnikov delež na kupnini. Upnik predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in izda začasno odredbo; podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba ni utemeljena. Pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve sta, da upnik izkaže za verjeten obstoj terjatve oziroma verjeten obstoj, da bo upniku zoper dolžnika terjatev nastala in nevarnost , da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem (prvi in drugi odstavek čl. 270 Zakona o izvršbi in zavarovanju, (Ur. list RS 51/98). Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo začasno odredbo, je pravilna, ne iz razlogov, kot jih navaja prvo sodišče, da upnik ni izkazal nevarnosti, temveč, ker ni izkazana verjetnost terjatve. Upnikova terjatev je negotova in jo bo moral uveljavljati v pravdi. Gre za občasne terjatve (plačilo mesečne uporabnine za stanovanje v tolarski protivrednosti 400 DEM), ki zapadejo mesečno in upnik ne more zahtevati zavarovanja za 5 let vnaprej, zaradi dolgotrajnosti sodnega postopka, ko pa lahko v sodnem postopku zahteva le plačilo zapadlih terjatev, saj sodišče lahko obsodi nekoga na dajatve, ki niso zapadle, le v primeru preživnine (čl. 311 ZPP). Ker upnik ne more zahtevati s tožbo plačilo bodočih dajatev, verjetnost njegove terjatve ni izkazana, saj se določbe ZIP o bodoči terjatvi ne morejo nanašati na občasne terjatve , ki zapadejo mesečno, saj ZIP govori le o bodoči terjatvi, ne pa tudi o občasnih terjatvah. Sama dolgotrajnost sodnega postopka pa tudi ni razlog za izdajo začasne odredbe. Ker je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predlagane začasne odredbe pravilna, čeprav iz drugih razlogov, je bilo pritožbo upnika zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (čl. 365 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).