Jedro

Brez vodje programske skupine prijava ni možna. Prav tako drži tožbena trditev, da je eden od kriterijev za prijavo usposobljenost vodje. Vendar obenem že tožnik sam pove, da so raziskovalne organizacije, in torej prijavitelji tisti, ki morajo v skladu z določbami ZRRD zagotoviti vodjo programske skupine. Zagotoviti morajo tudi, da vodja programske skupine izpolnjuje pogoje za vodjo projekta in da je pri njih zaposlen. To pa pomeni, da je položaj vodje pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisen od prijavitelja, obenem pa to pomeni, da določbe materialnih predpisov, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na zakonsko oziroma podzakonsko ureditev svojega pravnega interesa, to je, da se udeležuje postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi, ne izkazuje. Dejanski (raziskovalni) oziroma ekonomski (materialni) interes za to, da je prijava sprejeta, ki ga tožnik v konkretnem primeru nedvomno ima, pa, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka, za priznanje položaja stranskega udeleženca ne zadošča.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost (v nadaljevanju Agencija) je z izpodbijanim sklepom zavrgel ugovor tožnika zoper Obvestilo št. 6316-5/2014-375 z dne 22. 12. 2014, ki se nanaša na prijavo raziskovalnega programa X5-0004 z naslovom Management dela, turizma, kmetijstva in zdravja v trajnostnem razvoju, vodja dr. A.A. 2. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je Univerza ... na Javni poziv za predložitev raziskovalnih programov za naslednje obdobje financiranja in poročil o rezultatih raziskovalnih programov za obdobje 2009 - 2014 dala prijavno vlogo z navedenim naslovom ter da je Agencija v postopku izbora prijavo Univerze zavrnila in o tem Univerzi izdala Obvestilo. Tožnik je vložil zoper Obvestilo ugovor, v katerem nasprotuje izdanemu sklepu ter terja položaj prizadete stranke v postopku. Ugovor je obravnavala komisija za ugovore ter pri tem najprej preverila izpolnjevanje formalnih pogojev za tožnikov vstop v postopek. Pri tem je upoštevala, da bi moral tožnik že v vlogi (ugovoru) v skladu z določbami ZUP, ki se nanašajo na položaj stranskega udeleženca, navesti pravni interes za udeležbo v postopku izbire prijav za financiranje raziskovalnih projektov (pravilno: programov). Tožnik pa v vlogi navaja samo, da zahteva udeležbo v postopku, ne da bi konkretno navedel, katere pravne koristi s tem zasleduje. Zgolj zahteva po priznanju položaja stranskega udeleženca in zatrjevanje pravnega interesa pa ne izpolnjuje zahteve iz 43. člena ZUP. Zato je komisija predlagala, da se tožnikov ugovor kot vložen po neupravičeni osebi že iz tega razloga zavrže. 3. Poleg tega komisija navaja, da je izvajanje raziskovalnih programov javna služba, za katero obstaja državni interes, opredeljen v Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Zakon tudi določa, da javno službo izvajajo programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega in javnega prava. Namen izbora raziskovalnih programov in njihovega financiranja iz proračunskih sredstev je sofinanciranje programov in s tem sofinanciranje dejavnosti. Prijavitelji na razpis imajo možnost, da se pod enakimi pogoji potegujejo za sredstva, nimajo pa zagotovila, da bodo sredstva pridobili. Iz Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (v nadaljevanju ZRRD), Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik) in Javnega poziva izhaja, da so prijavitelji javne raziskovalne organizacije, ki se jim v letu 2014 iztečejo pogodbe o financiranju raziskovalnih programov, sklenjene za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2014. Nosilka pravic in obveznosti v tem postopku je kot prijaviteljica programa Univerza …. Vodja raziskovalnega programa je sicer naveden na prijavni vlogi, vendar se v postopku Javnega poziva o pravicah in obveznostih vodij raziskovalnih programov ne odloča. Navedba vodje je obvezna zaradi preveritve pogojev prijavljenega programa, po katerih mora vodja programa izpolnjevati pogoje, ki jih določata ZRRD in Pravilnik.

4. Pravilnik tudi izrecno določa, kdo lahko vloži ugovor zoper Obvestilo, in sicer je to v skladu z 28. členom prijavitelj, ki je v konkretnem primeru Univerza …. Vodja programa ni prijavitelj niti vlagatelj ugovora niti se mu ne vroča odločitev, sprejeta v postopku izbora raziskovalnih programov. Iz Pravilnika torej pravna korist vodje programa za sodelovanje v postopku izbora ne izhaja, morebitni dejanski oziroma ekonomski interes pa za priznanje položaja stranskega udeleženca ne zadošča. Zato komisija sklene, da tožnik ni upravičen za vložitev ugovora in predlaga, da se ugovor zavrže, čemur v celoti sledi tudi Upravni odbor in odloči tako, kot sledi iz izreka izpodbijanega sklepa.

5. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga odpravo (podredno: razveljavitev) izpodbijanega sklepa ter povrnitev stroškov postopka. Tožbo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka, ker meni oziroma vztraja, da ima tožnik položaj stranke oziroma stranskega udeleženca in bi zato tožena stranka morala dopustiti ugovor ter zadevo obravnavati po vsebini. Navedbe tožene stranke, da naj bi tožnik ne konkretiziral svoje zahteve za priznanje položaja prizadete osebe, so po navedbah v tožbi protispisne. Tožnik je jasno navedel, da se v celoti sklicuje na ugovor kot na lastne navedbe in da terja položaj prizadete stranke. Poleg tega mora tožena stranka v skladu s 44. členom ZUP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplival postopek in je zato prvostopni organ bistveno kršil navedeno določbo. V zadevi vsekakor obstaja določeno razmerje tožnika do stvari, ki je predmet odločanja. Razmerje vzpostavlja tudi materialni predpis. Tožnik je v konkretni zadevi vodja raziskovalnega programa prijavitelja Univerze ... in ima tako materialni kot raziskovalni interes, da je prijava sprejeta. Brez vodje prijava ni možna, obstaja pa tudi Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta. V skladu z določbami ZRRD morajo raziskovalne organizacije za izvajanje raziskovalnih programov zagotoviti vodjo programske skupine. V skladu s Pravilnikom je matična raziskovalna organizacija tista, ki vloži prijavo programa in je prva navedena na prijavnem obrazcu, in pri kateri je zaposlen vodja programa. Raziskovalec, ki se prijavi kot vodja programa, lahko v skladu s 7. členom Pravilnika kandidira samo z enim predlogom za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti. Eden od kriterijev za prijavo je tudi usposobljenost vodje. V skladu s prvim odstavkom 47. člena Pravilnika sta za redno poročanje o izvajanju dejavnosti odgovorna vodja raziskovalne dejavnosti in odgovorna oseba sopogodbenika. Vodje, ki niso pravočasno predložili zahtevanih poročil, ne morejo sodelovati na naslednjem razpisu oziroma pozivu. V skladu s 76. členom Pravilnika projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci in tehnični sodelavci. V skladu z 81. členom se lahko na razpis (kot vodja programa) prijavi oseba, ki je vpisana v zbirke podatkov in ki izpolnjuje pogoje, predpisane z ZRRD in Pravilnikom. Brez navedbe oziroma sodelovanja vodje raziskovalnega programa, prijava programa za sofinanciranje ni mogoča in je torej vodja bistven del prijave.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. V zvezi s tožbenimi navedbami poudarja, da tožnik v ugovoru ni navedel nobene materialnopravne podlage, na kateri bi temeljila njegova zahteva po priznanju položaja stranskega udeleženca, temveč zahtevani položaj zgolj zatrjuje. Obstoj določenega razmerja do predmeta odločanja zatrjuje šele v tožbi, s tem da ga opira na določbe ZRRD in Pravilnika, ki se nanašajo na vodjo raziskovalnega programa, oziroma celo na določbe Pravilnika, ki se nanašajo na raziskovalne projekte. Gre za pravna pravila, ki določajo pogoje za pridobitev in izvajanje raziskovalnega programa, ki tožniku ne dajejo pravne koristi, saj tožnik na podlagi teh določb ne izkazuje svoje osebne koristi. Iz tožbenih navedb izhaja, da ima tožnik dejanski interes, saj bi z odobritvijo prijave lahko raziskovalno deloval. Vendar dejanski interes ni pravni interes in zato to ne zadošča za priznanje položaja stranskega udeleženca. Navedba vodje programa na prijavni vlogi je obvezen podatek, ki je namenjen preveritvi izpolnjevanja pogojev iz razpisa oziroma poziva. Iz spisov tudi sledi, da se postopek izbora ni začel na zahtevo tožnika in ni tekel zoper njega. Prav tako ni bilo poseženo v njegove pravice. Pravila oziroma pogoji za izvajanje in financiranje raziskovalnih programov so sprejeti z namenom, da se izberejo najbolj kakovostni programi na področjih, na katerih obstaja javni (državni) interes. Z izpolnjevanjem predpisanih pogojev se torej poleg pravice prijaviteljev, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega poziva in se potegujejo za dodelitev sredstev, varuje tudi javna korist, ne varuje pa se korist posameznega vodje raziskovalnega programa.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po pregledu spisov in izpodbijanega sklepa sodišče sodi, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen. Pravilni in skladni s predpisi so tudi razlogi izpodbijanega sklepa, zato se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. V zvezi s tožbenimi ugovori le še dodaja:

9. Iz spisov, konkretno iz tožnikovega ugovora zoper Obvestilo, sledi, da je tožnik v ugovoru sicer jasno navedel, da terja položaj prizadete stranke oziroma (pravilno) stranskega udeleženca, ni pa te svoje zahteve z ničemer utemeljil. Zato niso protispisne navedbe tožene stranke, po katerih tožnik svoje zahteve za položaj prizadete osebe ni konkretiziral, temveč so protispisne tožbene navedbe, da je to storil. V zvezi z utemeljitvijo zahtevanega položaja stranskega udeleženca, ki jo vsebuje tožba, pa sodišče ugotavlja, da določeno razmerje tožnika, ki je v prijavi na Javni poziv opredeljen kot vodja raziskovalnega programa, do predmeta odločanja, to je do odločanja o vloženi prijavi, vsekakor obstaja. Kot pravilno in v skladu s predpisi (ZRRD in Pravilnikom) navaja tožnik, brez vodje programske skupine prijava ni možna. Prav tako drži tožbena trditev, da je eden od kriterijev za prijavo usposobljenost vodje. Vendar obenem že tožnik sam pove, da so raziskovalne organizacije, in torej prijavitelji tisti, ki morajo v skladu z določbami ZRRD zagotoviti vodjo programske skupine. Zagotoviti morajo tudi, da vodja programske skupine izpolnjuje pogoje za vodjo projekta in da je pri njih zaposlen. To pa pomeni, da je položaj vodje pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisen od prijavitelja, obenem pa to pomeni, da določbe materialnih predpisov, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na zakonsko oziroma podzakonsko ureditev svojega pravnega interesa, to je, da se udeležuje postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi, ne izkazuje. Drugih (dejanskih in pravnih) okoliščin, ki bi izkazovale pravni interes za udeležbo v postopku, pa tožnik tudi v tožbi ne navaja in ne zatrjuje. Dejanski (raziskovalni) oziroma ekonomski (materialni) interes za to, da je prijava sprejeta, ki ga tožnik v konkretnem primeru nedvomno ima, pa, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka, za priznanje položaja stranskega udeleženca ne zadošča. 10. Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerih v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

12. Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker dejansko stanje ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).