Jedro

Glede na to, da je bila soba, kjer so bile steklenice najdene, zaklenjena, pritožbeno sodišče zavrača kakršne koli dvome v to, ali sta policista že ob samem zavarovanju kraja "prestavljala" kakšne steklenice s sporno prepovedano drogo, upoštevaje, da v to sobo niti ne bi mogla vstopiti.

Četudi sta policista lahko stopila skozi odprta PVC vrata v kletne prostore in legitimirala pričo A. A., pa slednje po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne pomeni, da sta dejansko začela opravljati ali hišno preiskavo ali vizualni pregled prostorov, kot to zmotno navaja zagovornik.

Zaključki prvostopenjskega sodišča, da je bila zasežena konoplja, tako posajena, kot tudi namočena v tekočini, najdena v prisotnosti obeh solenitetnih prič B. B. in C. C. ter obtoženca, pri čemer je bila zasajena konoplja neposredno vidno zaznavna pri izstopu iz stanovanjske hiše, konoplja, namočena v tekočini, pa pri vstopu v zaklenjeno klet, ki jo je tekom oprave hišne preiskave odklenil sam obtoženec, so utemeljeni in omogočajo življenjsko logičen zaključek, da je bila zaznana s prostim očesom in povsem naključno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predlog obrambe za izločitev dokazov zavrnilo kot neutemeljen.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP, smiselno pa je predlagal ugoditev pritožbi in spremembi sklepa tako, da se predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb ter upoštevaje podatke iz kazenskega spisa ni imelo nobenih pomislekov glede pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje, da so dokazi, katerih izločitev predlaga obramba, in sicer: zaseženi rastlinski delci zelene barve, namočeni v NN tekočini v PVC steklenici 18.9 litra z napisom Radenska Stil, rastlinski delci zelene barve, namočeni v NN tekočini v PVC plastenki 5 litra z napisom LE Bricole, tri rastline zelene barve velikosti 3.3 m, 1.8 m in 4.2 m, deli zapisnika in poročila ter druge listine, ki so povezane z nezakonitim zasegom ter listine in dokaze na l. št. 11-14, 15-32, 33, 34, 35-37, 38-39, 40-41, 42, 64-66 ter fotografije v prilogi C1, zakoniti.

5.Pritožnik graja presojo sodišča prve stopnje in pri tem izpostavlja, kar je zatrjeval že v predlogu za izločitev dokazov z dne 24. 12. 2019, v vlogah z dne 2. 9. 2020, 22. 2. 2021 in 10. 3. 2021 in na predobravnavnem naroku dne 2. 2. 2021, in sicer: (i) da nikakor ni šlo za naključno najdeno prepovedano drogo, saj so po stališču obrambe policisti med hišno preiskavo iskali ravno konopljo. Odredba za hišno preiskavo v povezavi s kaznivim dejanjem zloraba prostitucije je bila namreč izdana daleč po datumih prisluhov, iz katerih pa izhajajo tudi podatki o konoplji, torej ni nobene možnosti, da organi pregona za prisluhe niso vedeli, ko pa se je sama odredba izdala na podlagi istih prisluhov; v kolikor bi iskali zgolj sledove kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, policisti tudi ne bi pregledovali steklenic v kleti oz. okolice objekta in (ii) da je bila hišna preiskava dejansko začeta in opravljena že nekaj ur pred prihodom solenitetnih prič in obtoženca na sam kraj, saj sta policista Č. Č. in D. D. sama vstopala v objekt, s čimer sta opravila najmanj vizualni pregled prostorov, ki pa se že šteje kot začetek hišne preiskave.

6.Tem stališčem obrambe pritožbeno sodišče iz razlogov, ki bodo obrazloženi v nadaljevanju, ne pritrjuje. Sodišče prve stopnje je v tč. 10-22 obrazložitve napadanega sklepa presojalo, ali je podlago za zaseg prepovedane droge konoplje, ki ni v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena (le-ta je bila odrejena zaradi suma storitve kaznivega dejanja zloraba prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odst. 175. člena KZ-1), najdena pa je bila ob opravljanju hišne preiskave in naj bi kazala na neko drugo kaznivo dejanje, mogoče podrediti določbi 217. člena ZKP. Gre za t. i. doktrino plain view, po kateri je (tako kazenskopravni teoretiki, ki izhajajo iz ameriške sodne prakse) zaseg predmetov, ki presegajo okvir sodne preiskave, mogoč ob pogoju, če so predmeti ob hišni preiskavi prosto vidni ali sicer dosegljivi pri opravljanju prvotne preiskave, če so predmeti na prvi pogled obremenjujoči in če je njihova najdba nenamerna, nepričakovana. Če takšna situacija, kot jo predvideva določba 217. člena ZKP, ni podana, preiskava oziroma zaseg predmetov, ki presega s prvotno odredbo začrtane meje in namen preiskave, brez predhodne sodne kontrole ni dopustna. Sodišče prve stopnje je na podlagi vsebine odredbe za hišno preiskavo, listinskih dokazov ter zaslišanj prič pravilno zaključilo, da je do zasega prepovedane droge v konkretni zadevi prišlo skladno z doktrino plain view in sta bila najdba in zaseg konoplje med hišno preiskavo povsem zakonita.

7.Za pritožnika sporen je pogoj naključne najdbe, saj trdi, da so policisti namenoma iskali tudi prepovedano drogo, za kar niso imeli podlage v sami odredbi za hišno preiskavo. Pri tem poudari, da so prikriti preiskovalni ukrepi, na katerih temelji v tej zadevi vložena obtožnica, na podlagi katere se obtožencu očita storitev kaznivega dejanja proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, isti, kot prikriti preiskovalni ukrepi, na podlagi katerih je bila odrejena hišna preiskava zaradi kaznivega dejanja zloraba prostitucije. Policisti so bili torej po mnenju obrambe nedvomno seznanjeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi (iz katerih izhaja tudi vsebina pogovorov glede prepovedane droge), torej ni možno, da ob sami hišni preiskavi ne bi iskali tudi prepovedane droge. Pri tem izpostavi, da policisti gotovo ne bi iskali vsebine najdenih steklenic, ki se sicer nahajajo v vsaki kleti in tržnici in za kaznivo dejanje zloraba prostitucije ni relevantna, prav tako pa ne bi pregledovali okolice, v kolikor bi res iskali zgolj listine, telefone in SIM kartice. Glede na to, da so pregledali tudi vsebino steklenic (in v njih našli namočeno konopljo), pa to po mnenju pritožnika kaže, da so neupravičeno iskali ravno prepovedno drogo.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Celje (SKP PU Celje) na podlagi utemeljenih razlogov za sum, da E. E. izvršuje kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1, zoper njega izvajal prekrite preiskovalne ukrepe. Z nadzorom telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem, tajnim opazovanjem ter z drugimi klasičnimi preiskovalnimi metodami je policija ugotovila, da slednji izvršuje tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. To je, zaslišan v preiskavi, potrdil tudi kriminalist F. F. (na kar opozori tudi obramba). Vendar po oceni pritožbenega sodišča zgolj to še ne pomeni, da je bila med hišno preiskavo najdena prepovedana droga konoplja namenoma iskana, glede na to, da je bila odredba za hišno preiskavo in celoten nadaljnji postopek voden zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije in da so na predobravnavnem naroku zaslišani kriminalisti in solenitetni priči potrdili, da so iskali zgolj predmete oz. listine, povezane s kaznivim dejanjem zloraba prostitucije, kot to izhaja iz same odredbe za hišno preiskavo z dne 24. 8. 2018, v kateri prisluhi, na podlagi katerih temelji v tej zadevi vložena obtožnica, sploh niso omenjeni. Glede na navedeno bi bil sklep sodišča, da so policisti med hišno preiskavo osredotočeno iskali prepovedano drogo, napačen.

9.Iz odredbe za hišno preiskavo z dne 24. 8. 2018 in v njej opisanih prikritih preiskovalnih ukrepov prav v ničemer ne izhajajo podatki o prepovedani drogi konoplji oz. da naj bi se le-ta nahajala v stanovanju obtoženca na naslovu ... . Pri tem na str. 14 odredbe za hišno preiskavo izhaja, da sta se obtoženec in G. G. pogovarjala, pri čemer E. E. vpraša G. G., če je že preseljen, ta odgovori, da še ne, E. E. pa reče, da mu bo lahko rožo prinesel, da je že zmrznjena. Nato ga G. G. vpraša ja, kje pa imaš rožo, E. E. odgovori ja v cvetličarni, G. G. pa reče ja ono, ko sem ti jo dal, da mi jo ahtaš. E. E. reče ja saj ne kadiš, G. G. reče pa ne za to, nisem tak super mislil, če si jo zalival vredi in jo namočil. E. E. reče da je, G. G. odgovori. Zaključek, da bi zgolj na podlagi teh besed policisti lahko vedeli, da se naj bi točno na naslovu ... nahajala prepovedana droga, ali v kakšni obliki (najdena je bila tako namočena v tekočini, kar je sicer za prepovedano drogo konopljo nenavadno, kot rastlina in kot posušeni delci), je za pritožbeno sodišče neprepričljiv. Iz prikritih preiskovalnih ukrepov, vsebina katerih je opisana v odredbi za hišno preiskavo, tako tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne izhaja ničesar, na podlagi česar bi policisti lahko vedeli, da se v/ob preiskovanem objektu na naslov ... nahaja prepovedana droga. To sta potrdila tudi zaslišana kriminalista F. F. in H. H.. F. F. je tako potrdil, da se na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov ni dalo ugotoviti, da bi se na mestu, kjer se je izvajala hišna preiskava, gojila konoplja, temveč se je tam zgolj našla in so jo bili policisti dolžni v vsakem primeru zaseči. Prav tako je kriminalist H. H. izpovedal, da so hišno preiskavo opravljali zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije ter da je bil seznanjen z vsebino odredbe za hišno preiskavo, ob izvedbi le-te pa so naleteli tudi na prepovedano drogo, ki so jo zasegli, saj so to bili dolžni storiti, takšno dolžnost pa jim nalaga že sam ZKP. Pri tem je slednji povedal tudi, da bi sicer lahko pridobili s strani sodišča novo odredbo, vendar tega niso storili, saj jim že zakon nalaga dolžnost, da predmete kot so prepovedana droga ali orožje odvzamejo, če so do njih prišli naključno. Tekom preiskave zaslišan kriminalist I. I. je prav tako na vprašanje, kaj se je iskalo med hišno preiskavo, odgovoril, da je po njegovem spominu "šlo za prostitucijo". Glede na tovrstno izpovedbo kriminalistov in samo vsebino odredbe za hišno preiskavo, tudi pritožbeno sodišče ne deli mnenja pritožnika, da je bila ob hišni preiskavi gotovo iskana prepovedana droga konoplja. Pritožbeno sodišče pri tem še poudarja, da določba 217. člena ZKP ne širi pravice policistov do te mere, da bi lahko pri opravljanju hišne preiskave iskali predmete, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, pač pa ureja postopanje policistov, ko na takšne predmete ob izvajanju hišne preiskave naletijo oziroma jih najdejo nehote. Glede na vse navedeno pa torej tudi pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bila najdba konoplje v konkretnem primeru, ravno takšna, torej nehotena oz. naključna.

10.Nadalje iz zapisnika o ogledu z dne 31. 8. 2018 (l. št. 38 spisa), vsebino katerega je podrobno potrdila tudi solenitetna priča B. B., natančno izhaja gibanje policistov in vrstni red prostorov, ki so se preiskovali. Tako ni nobenega dvoma, da so policisti v objekt vstopili skozi odprta PVC kletna vrata, iz kletne sobe, kjer so našli vrečko s posušenimi rastlinami, pa so se na levi strani nahajala starejša lesena vrata, ki so bila zaklenjena in jih je odklenil sam obtoženec. V notranjosti tega prostora se je nahajalo več predmetov in steklenic (tako tudi slika 21/185 v prilogi C1). Kot je verodostojno izpovedala priča B. B., so policisti sprva pregledali celoten prostor, v katerem so se nahajale steklenice in posode s tekočino, nato pa še vse posode oziroma steklenice in pri tem zasegli le tiste, v katerih so vidno zaznali prisotnost rastline, podobne konoplji. Pritožbeno sodišče tako na podlagi tega, da so policisti pregledali tudi prostor s steklenicami, pri čemer so tudi vse druge prostore v objektu preiskovali sistematično, po vrsti in podrobno ter so v vseh prostorih podrobno pregledali vse predmete, ki so se v njih nahajali, ne vidi okoliščine, ki bi kazale na to, da so policisti usmerjeno iskali ravno prepovedano drogo konopljo, kar neosnovano zatrjuje pritožnik. Solenitetna priča B. B. je torej potek hišne preiskave opisala skladno z zapisnikom, prav tako pa v ničemer ni zainteresirana za izid postopka in jo tudi pritožbeno sodišče ocenjuje kot verodostojno, četudi se ni spomnila, da bi bili katerikoli drugi prostori, razen stanovanja "fanta" zaklenjeni, iz zapisnika o ogledu pa izhaja, da so bili zaklenjeni tudi drugi prostori in jih je odklepal ravno obtoženec. Zaradi oddaljenosti dogodka je namreč moč razumeti, da se tega ne spomni, upoštevaje tudi, da je na okoliščine glede tega pozabila tudi pričaC. C. B. B. pa je tudi izpovedala, da sta bili s strani kriminalistov obe solenitetni priči opozorjeni, da se bo iskalo elektroniko in dokumente, ki bi dokazovali kaznivo dejanje. Natančneje, spomnila se je, da je bilo govora o tem, da se iščejo dokumenti, ki bi dokazovali "neka plačila", drug kriminalist pa je govoril, da se preiskuje siva ekonomija. Tudi iz same odredbe za hišno preiskavo izhaja, da so policisti iskali zlasti listinsko dokumentacijo, povezano z izvrševanjem kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, morebitne zapiske o poslovanju, telefonske aparate s pripadajočimi SIM karticami, da so iskali zgolj tovrstne predmete pa je potrdil tudi kriminalist F. F.. Iz navedenega torej ne izhaja, da bi policisti omenjali iskanje prepovedane droge konoplje, kar dodatno utrjuje zaključek, da je očitno šlo za naključno najdbo, v osnovi pa so se iskali predmeti, povezani s kaznivim dejanjem zloraba prostitucije, kateri so bili v velikem številu tudi najdeni (od 39 zaseženih predmetov jih je bilo le 5, ki niso bili povezani s tem kaznivim dejanjem). Pri tem ni nezanemarljivo tudi dejstvo, da se je prepovedana droga konoplja (med drugim) našla v precej neobičajni obliki, torej v steklenicah in namočena v tekočini, zato so pritožbene trditve, da so policisti, ko so videli steklenice, gotovo iskali tudi drogo in da najdba ni bila naključna, še toliko bolj neutemeljeni.

11.Iz zapisnika o ogledu nadalje izhaja, da so policisti po tem, ko so pregledali celoten objekt, pregledali še okolico, pri tem pa so ob gospodarskem poslopju, ki se je nahajal na vzhodni strani stanovanjske hiše, pod betonskimi stopnicami videli tri večje rastline v višini 3.3 m, 1.8 m in 4.2 m, ki so jih posekali in za katere se je ugotovilo, da je prepovedana droga konoplja. Tudi za najdbo te rastline pritožbeno sodišče ne dvomi, da je šlo za naključno najdbo. Pri tem ni dvoma, da se je najdena rastlina nahajala v neposredni bližini objekta, saj so o tem izpovedali tako kriminalist H. H., kot obe solenitetni priči B. B. in C. C., na to pa kaže tudi skica, ki jo je sodišču predložila priča A. A. (l. št. 208) in skica, ki jo je predložila sama obramba (l. št. 196 spisa). Nobenega dvoma torej ni, da so bile rastline opazne pri izstopu iz hiše, pri čemer se odredba za hišno preiskavo, ki se je nanašala na stanovanje ..., nanašala tudi na pripadajoče prostore in pritikline, torej tudi na prostor, na katerem so bile zasajene omenjene tri rastline, ki so bile v neposredni bližini (razloge o tem je prvostopenjsko sodišče pravilno nanizalo v tč. 12 obrazložitve). Vse navedene okoliščine tako kažejo na to, da so policisti med samo hišno preiskavo nedvomno lahko s prostim očesom zaznali tudi obravnavane rastline, ki so bile visoke in v neposredni bližini objekta. Tovrstne okoliščine pa podkrepijo zaključek, da je bila najdba tudi teh rastlin povsem naključna in kot taka zajeta z doktrino plain view, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem velja izpostaviti, da nepričakovanosti ni mogoče razumeti v smislu popolne naključnosti; o pravno relevantni pričakovanosti najdbe sledov ali predmetov v zvezi z določenim kaznivim dejanjem pa je mogoče govoriti, če verjetnost njihovega odkritja temelji na konkretnih in izrazljivih okoliščinah primera1 (kar je tekom postopka pravilno izpostavilo ODT in do česar se je opredelilo sodišče prve stopnje v točki 17). Zgolj podrobno, natančno in vestno pregledovanje prostorov in predmetov, pa tudi pritiklin objekta oz. okolice med hišno preiskavo na podlagi odredbe, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru, ko so policisti preverili tudi najdene steklenice in okolico, pa še ne vodi v sklep, da so iskali kaj drugega kot to, za kar so imeli pooblastilo na podlagi odredbe za hišno preiskavo (ter ZKP in ZNPPol).

12.Glede na navedeno, ko torej izvedeni dokazi (zlasti zaslišanje prič H. H., F. F. in B. B., kot tudi vsebina same odredbe za hišno preiskavo in zapisnika o ogledu) ne izkazujejo, da bi policisti namenoma in preko same odredbe za hišno preiskavo na lastno pest iskali tudi prepovedano drogo, temveč utemeljujejo sklep, da je bila le-ta naključno najdena ob sami hišni preiskavi, so pritožbene navedbe zagovornika, ki se zavzema za drugačne zaključke neutemeljene, dokazno nepodkrepljene in z njimi ne more doseči pritožbenega uspeha.

13.Zagovornik pa v pritožbi navaja tudi, da se je hišna preiskava dejansko začela pred prihodom obtoženca in prič na sam kraj, saj sta namreč po njegovih navedbah kriminalista Č. Č. in D. D. že pred prihodom omenjenih na sam kraj večkrat in za dalj časa vstopila v prostore objekta. Pri tem je zagovornik izpostavil sodbo I Ips 13427/2012 z dne 12. 6. 2013, po kateri gibanja policistov po stanovanju zaradi "vizualnega pregleda prostorov" ni mogoče razumeti drugače, kot dejanski začetek hišne preiskave; če je tak pregled opravljen brez navzočnosti solenitetnih prič, pa je začetek hišne preiskave in s tem hišna preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi. V pritožbi zagovornik navede tudi, da mu je uspelo pridobiti posnetke na domofonu z dne, ko se je opravljala hišna preiskava. Po njegovem mnenju ti posnetki prikazujejo vstope in izstope policistov v prostore, ravnanja policistov pa ne moremo primerjati s situacijo, ko policija z obtožencem čaka na prihod prič in šele po tem začne s preiskavo, temveč je ravnanje mogoče uvrstiti vsaj v vizualni pregled prostorov.

14.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz zapisnika o ogledu izhaja, da sta kraj ogleda zavarovala policista D. D. in Č. Č., in sicer ob 21.00 uri, pri čemer je zmotno navedeno, da je bilo to 31. 8. 2018, saj je bilo to dne 30. 8. 2018. Ogled se je dejansko začel 31. 8. 2018 ob 01.50 uri, prav tako se je istočasno začela hišna preiskava; ogled pa se je končal 31. 08. 2018 ob 4.00 uri (od tukaj tudi logičen zaključek, da kraj ni mogel biti zavarovan šele 31.8.2018 ob 21.00 uri, temveč 30. 8. 2018), hišna preiskava stanovanja pa se je končala ob 4.45 uri. Četudi se zaslišan policist Č. Č. zaradi oddaljenosti dogodka in velikega števila hišnih preiskav, pri katerih je v vmesnem obdobju še sodeloval, ni dobro spomnil, da je bil on tisti, ki je predhodno zavaroval kraj, je policist D. D. povedal, da sta bila s kolegom Č. Č. na začetku na samem kraju, da sta čakala na začetek izvajanja hišne preiskave in da sta pregledala okolico hiše, da ne bi bil kdo v hiši. Opisal je torej, da sta naredila obhod okrog hiše. Posnetki video-nadzornih kamer, ki jih je zagovornik predložil šele v pritožbi, tako ne prikazujejo nič novega v delu, ko sta na prvih posnetkih že vidna oba policista, upoštevaje, da iz izpovedbe D. D. jasno izhaja, da sta naredila pregled okolice oz. obhod okrog hiše.

15.Glede pritožbeno zatrjevanega vstopa v sam objekt in začetek hišne preiskave pred prihodom obtoženca in prič, tako iz zapisnika o ogledu, kot iz izpovedbe D. D. in fotografije 20/185 v prilogi C1 izhaja, da je bila soba, kjer so bile najdene steklenice z rastlino, zaklenjena in jo je odklenil šele obtoženec (na omenjeni fotografiji je tudi vidna zaklenjena ključavnica). Glede na navedeno kakršna koli namigovanja obrambe, da sta policista steklenice videla že pred dejanskim začetkom hišne preiskave, ne morejo biti prepričljiva. To velja tudi za izpovedbo A. A., ki je povedal, da sta policista okoli 21.00 prvič pristopila do njega oz. do njegove sobe, da sta drugič pristopila kasneje, ko so bile zraven še priče in da je po prvem obisku policistov slišal zvoke, in sicer ropot steklenic iz prostorov v isti etaži, kot je bila njegova soba (v prostorih v isti etaži je bila namreč najdena namočena konoplja). Glede na to, da je bila namreč soba, kjer so bile steklenice najdene, zaklenjena, tako pritožbeno sodišče zavrača kakršne koli dvome v to, ali sta policista že ob samem zavarovanju kraja "prestavljala" kakšne steklenice s sporno prepovedano drogo, glede na to, da v to sobo niti ne bi mogla vstopiti. Nenazadnje, iz sedaj priloženih posnetkov tudi izhaja, da noben od policistov nima v rokah ničesar, kar bi bilo videti kot velika steklenica z namočeno rastlino ali rastline konoplje (v rokah imajo policisti denimo zgolj svetilko, list papirja, telefon, fotoaparat), torej je nedvomno ovrženo tudi kakršnokoli namigovanje, da bi lahko policista podtaknila 18,5 litrsko in 5 litrsko steklenico konoplje, namočene v tekočini, ki je bila najdena v prostoru v bližini A. A.-jeve sobe ali morebiti tri rastline v višini 3.3 m, 1.8 m in 4.2 m. Tako tudi pritožbeno sodišče ni sledilo pričevanju A. A. glede "prestavljanja steklenic", pri čemer slednji niti ni pogledal, od kod dejansko prihaja zvok oz. kdo ga povzroča, zato njegov izpovedba ni prepričljiva in ga pritožbeno sodišče ni štelo kot verodostojno pričo. Četudi sta policista lahko stopila skozi odprta PVC vrata v kletne prostore in legitimirala pričo A. A., pa slednje po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne pomeni, da sta dejansko začela opravljati ali hišno preiskavo ali vizualni pregled prostorov, kot to zmotno navaja zagovornik. To velja zlasti, ker iz ostalih dokazov (zaslišanje B. B. in policista D. D. ter zapisnika o hišni preiskavi) izhaja, da sta čakala na prihod vseh udeleženih in šele nato so skupaj začeli pregledovati prostore, kot tudi nenazadnje upoštevaje, da so bili prostori v notranjosti objekta večinoma zaklenjeni (tako zapisnik o ogledu) in v le-te torej v času, ko sta zavarovala kraj, niti ne bi mogla stopiti in jih tudi ne bi mogla "vizualno pregledati." Prvostopenjsko sodišče pa tudi pravilno izpostavi sodbi VS RS I Ips 22016/2010 ter I Ips 32544/2010, iz katerih izhaja, da sam vstop v hišo/stanovanje še ne predstavlja dejanske oprave hišne preiskave. Pritožnik v pritožbi sicer navede, da predmetni sodbi nista primerljivi s konkretno zadevo, saj je policija v obeh citiranih zadevah vstopila v hišo skupaj z obdolžencem, nato počakala priči in šele potem pričela s preiskavo. Vendar pa pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da so tudi v tem primeru priče in obtoženec nedvomno bili prisotni pri sami hišni preiskavi, torej pri preiskovalnem dejanju odkrivanja sledov kaznivega dejanja, za katerega je dejansko obligatorna navzočnost prič,2 pri čemer je tudi priča B. B. izpovedala, da je bila na kraju že marica, ko je ona prišla skupaj s kriminalisti, torej ni dvoma, da so bili nekateri policisti na kraju že pred drugimi, so se pa med seboj počakali, o čemer je izpovedal tudi kriminalist D. D.

16.Iz zapisnika o ogledu in hišni preiskavi (na katera nihče ni podal pripomb), zaslišanja obeh solenitenih prič B. B. in C. C., kot tudi kriminalistov F. F., H. H., D. D. in Č. Č., tekom preiskave pa tudi kriminalista I. I., ni prav nobenega dvoma, da se je torej hišna preiskava dejansko začela, ko so bili vsi prisotni, torej tudi obtoženec, ki je policistom odklepal zaklenjene prostore in tudi obe solemnitetni priči, ki sta bili nedvomno tudi ustrezno poučeni in sta se po prostorih gibali ob policistih. Priča B. B. je namreč povedala, da jima je bilo s strani policistov in kriminalistov rečeno, da morata pozorno gledati in ne smeta gledati nikamor drugam, ker če nečesa ne bosta videli, to potem ne bo dokaz v kazenskem postopku, da sta bili ves čas opozarjani na to, da morata vstopiti v prostor, ki se preiskuje in sta takoj za kriminalistom na zahtevo kriminalista tudi vstopili v "tisto fantovo stanovanje" in v vsak naslednji prostor. Slednja pa je povedala tudi, da so čakali na druge kriminaliste, tudi policist d. pa je povedal, da sta z Č. Č. čakala na začetek izvajanja hišne preiskave. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega, da se je hišna preiskava začela ob času, ki je naveden na zapisniku (torej 31. 8. 2018 ob 1.50 uri), in da je bila v celoti opravljena zakonito.

17.Zaključki prvostopenjskega sodišča, da je bila zasežena konoplja, tako posajena, kot tudi namočena v tekočini, najdena v prisotnosti obeh solenitetnih prič B. B. in C. C. ter obtoženca, pri čemer je bila zasajena konoplja neposredno vidno zaznavna pri izstopu iz stanovanjske hiše, konoplja, namočena v tekočini, pa pri vstopu v zaklenjeno klet, ki jo je tekom oprave hišne preiskave odklenil sam obtoženec, so utemeljeni in omogočajo življenjsko logičen zaključek, da je bila zaznana s prostim očesom in povsem naključno. Preiskava tako tudi ni bila opravljena brez odredbe ali v nasprotju z 215. ali 219. členom ZKP oz. je potekala v celoti skladno z odredbo preiskovalnega sodnika z dne 24. 8. 2018, policisti pa z zasegom najdene prepovedane droge niso posegli v bistvo zakonske in ustavne zahteve po predhodni sodni kontroli tovrstnega posega, saj so ravnali v skladu s 217. členom ZKP. Pritožbene navedbe tovrstnih zaključkov sodišča niso postavile pod vprašaj, kar, kot pojasnjeno, velja tudi za pritožbi predložene videoposnetke objekta. V kolikor se bo sodišču prve stopnje porajal dvom v zakonitost dokazov, upoštevaje (med drugim) tudi šele pritožbi predložene nove dokaze (omenjene posnetke), pa jih bo tekom postopka še vedno dolžno izločiti (kot to nalaga tretji odst. 285.e člena ZKP).

18.Ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------

1Sodba VS RS, I Ips 11861/2010-283 z dne 11.07.2012.

2Sodba VS RS, I Ips 32544/2010 v tč. 7 obrazložitve.