Jedro

Domneva resničnosti navedb dolžnika v ugovoru se ne nanaša na dolžnikove ugovore materialnopravne narave ali na materialnopravna pravila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom sklenilo, da se ugovoru dolžnika ugodi in se izvršba dovoljena/nadaljevana s sklepom Okrajnega sodišča v Velenju z dne 24. 9. 2019 In 63/2012, sedaj I 157/2020 ustavi in se v tem obsegu razveljavijo vsa že dosedaj morebiti opravljena izvršilna dejanja (I. točka izreka) ter se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Velenju izbriše zaznamba sklepa o nadaljevanju izvršbe Okrajnega sodišča v Velenju z dne 24.9.2019 In 63/2012, sedaj I 157/2020 v zvezi s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Velenju z dne 20. 5. 2012 In 63/2012 pri nepremičninah: katastrska občina ... parcela ... - ID ..., katastrska občina ... parcela ... - ID ... in katastrska občina ... parcela ... - ID ... (II. točka izreka)

2. Upnik po pooblaščenki pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da je dolžnik zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 24. 9. 2019 vložil ugovor, na katerega upnik ni podal odgovora. Edini argument sodne odločitve je dejstvo izostanka upnikovega odgovora na ugovor, na kar sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 58. člena ZIZ veže posledico resničnosti ugovornih navedb dolžnika in s tem utemeljenosti ugovora dolžnika. Navedena uporaba materialnega prava je zmotna, saj sodišče pri uporabi prvega odstavka 58. člena ZIZ predhodno ni opravilo preizkusa sklepčnosti ugovornih navedb oziroma prvega odstavka 58. člena ZIZ ni uporabilo v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ, kar bi za pravilno uporabo materialnega prava moralo storiti. Navaja tudi, da iz dolžnikovega ugovora ne izhaja, da bi bil obrazložen, saj dolžnik v zvezi z dopustnimi ugovornimi razlogi ni navedel dejstev in ni predložil dokazov. Iz vsebine izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, saj sodišče ni pojasnilo ali je ugovor obrazložen, ali je dolžnik navedel pravno odločilna dejstva in ali je dolžnik predložil dokaze, izostanek takšne obrazložitve pa predstavlja podanost absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v posledici pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih sploh ne more preizkusiti. Navaja tudi, da ima dolžnik v predmetni zadevi pravico do ugovornih razlogov zgolj glede novega izvršilnega sredstva ali predmeta izvršbe. Pravno dopustne in obrazložene ugovorne navedbe zoper novo izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe so pogoj, da sodišče v primeru izostanka upnikovega odgovora na ugovor uporabi prvi odstavek 58. člena ZIZ. Nadalje navaja, da je dolžnik podal povsem neutemeljene ugovorne navedbe, iz vsebine katerih izhaja, da dolžnik ne podaja pravno utemeljenih ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe, ampak pojasnjuje nastanek terjatve, vnovič predlaga odlog izvršbe in graja cenitev nepremičnine. Tega ugovora zoper novo izvršilno sredstvo pa sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti kot utemeljenega, tudi če upnik ni vložil odgovora na ugovor, saj dolžnik sploh ni navedel pravno dopustnih ugovornih razlogov.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam upnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zgolj na podlagi ugotovitve, da upnik ni vložil odgovora na ugovor, sprejelo odločitev o utemeljenosti ugovora dolžnika, ker je na podlagi prvega odstavka 58. člena ZIZ štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, zato pa je na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ ugovoru dolžnika ugodilo in izvršbo na nove predmete izvršbe ustavilo.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe na nove predmete izvršbe. Kot utemeljeno izpostavlja pritožnik, pa je potrebno uporabiti določila 53., 57. in 58. člena ZIZ, glede na ugovorno izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa tudi 34. člena ZIZ, ki sodišču nalagajo presojo ugovora dolžnika. Med temi je najprej pomembno določilo drugega odstavka 53. člena ZIZ, ki določa, da lahko dolžnik sklep o dovoljeni izvršbi (oziroma v konkretnem primeru o dovoljeni izvršbi na dodatne predmete izvršbe) izpodbija le z ugovorom, ki mora biti obrazložen, takšen pa je, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.1 Po določbi 57. člena ZIZ zgolj pravočasen, popoln in dovoljen ugovor sodišče vroči upniku in upnika opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ.2 Že iz opisane zakonske ureditve ravnanja sodišča in zakonske opredelitve domneve resničnosti ″navedb dolžnika v ugovoru″ izhaja, da je za odločanje o ugovoru najprej bistvena njegova obrazloženost v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ, v primeru njene podanosti pa v nadaljnjem ugovornem postopku, v kolikor upnik na (obrazložen) ugovor dolžnika ne odgovori, domneva resničnosti navedb dolžnika v ugovoru, ki pa se nanaša zgolj na zatrjevana (pravnorelevantna) dejstva, ki lahko utemeljujejo pravnorelevantne ugovorne trditve dolžnika. Domneva resničnosti navedb dolžnika v ugovoru pa se ne nanaša na dolžnikove ugovore materialnopravne narave3 ali na materialnopravna pravila, pomembna za presojo utemeljenosti dejanskih trditev dolžnika, ker slednja mora poznati sodišče samo (tretji odstavek 180. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upnik utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, saj sodišče prve stopnje ni pojasnilo, ali je ugovor dolžnika obrazložen, torej ali je dolžnik navedel pravno odločilna dejstva, ki se nanašajo na novo sredstvo izvršbe ali predmet izvršbe, in ali je dolžnik v potrditev teh odločilnih dejstev predložil dokaze. Upnik utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da izpodbijani sklep nima navedenih nobenih že pojasnjenih pravno odločilnih dejstev za presojo dolžnikovega ugovora, kar predstavlja pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Iz navedenega razloga je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ker kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

10. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedeno kršitev in ponovno odločiti o ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe na nove predmete izvršbe upoštevajoč zgornja določila, ter v novi odločitvi o ugovoru dolžnika navesti vse razloge o odločilnih dejstvih, da bo omogočen preizkus odločitve.

1 Takšnega pa sodišča ne vroča upniku v odgovor, ampak ga zavrne - četrti odstavek 58. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 53. člena ZIZ. 2 Da če upnik ne odgovori na ugovor, bo sodišče odločilo o ugovoru in pri tem štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, upnik pa mora v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za dovolitev izvršbe, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. 3 Tako tudi sodna praksa, primerjaj odločitve VSL II Ip 3507/2017, VSL I Ip 95/2020, VSC II Ip 1042/2007.