Jedro

Kršitev pogojev ne more biti opravičljiv razlog za zmanjšanje površin za leto 2005, saj se je stranka z vstopom v ukrep zavezala, da bo na vseh vključenih površinah izvajala ukrep še 5 let.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je tožeča stranka ..., ki jo zastopa nosilec A.A., predčasno prenehala izvajati petletno obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov (1. točka izreka); stranki so bila na podlagi odločbe ARSKTRP, št. 321-22-44865-2004-25 z dne 24. 3. 2005 izplačana sredstva za ukrepe, kot je prikazano v tabeli (2. točka izreka); stranka mora v roku 30 dni od vročitve odločbe vrniti sredstva v višini 377,60 EUR (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je dne 10. 5. 2004 nosilec podpisal vlogo, s katero se je obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajal okoljske ukrepe in OMD ukrepe ves čas trajanja obveznosti (5 let). Stranki je bila vročena odločba za leto 2004, s katero so ji bila za kmetijsko okoljske ukrepe dodeljena sredstva. Stranka je bila pozvana na pojasnitev spremembe/prenehanje uveljavljanja ukrepov za SKOP/OMD. Ugotovljeno je bilo, da je stranka pred pretekom 5 letnega obdobja prekinila izvajanje obveznosti, zaradi česar je dolžna sredstva, pridobljena za kmetijsko okoljske in OMD ukrepe v skladu s 4. odstavkom oddelka „Kontrola in sankcioniranje“ podpoglavja „Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe“ poglavja 9.3.2. Kmetijsko okoljski ukrepi Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006, vrniti.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil. V obrazložitvi pa podrobneje navedel pravne podlage, ki utemeljujejo pravilnost odločitve prvostopnega organa. Glede na ugovor tožeče stranke, da v letu 2005 pri vlaganju subvencij ni imela narejenih meritev strmin, zato za ta ukrep ni uveljavljala zahtevka, površino za katero je uveljavljala, pa vsako leto pokosi enkrat, nato pa jo popasejo ovce, pa odgovarja, da bi morala meritev nagiba strmin pridobiti že v zvezi z uveljavljanjem zahtevka za neposredna plačila za leto 2004 ter da Pravilnik o postopku in načinu merjenja nagiba strmih travnikov, ki je stopil v veljavo v letu 2005, določa zgolj način meritev. Ker je bilo meritve tako mogoče opraviti že pred uveljavitvijo pravilnika, ocena nagiba strmin v letu 2004 ni bila zadostna. Kršitev pogojev tako ne more biti razlog za opravičeno zmanjšanje površin v letu 2005. Tožeča stranka je kršila petletno obveznost izvajanja ukrepa SKOP – S50 na površini 1,50 ha, ker je že po enem letu na tej površini prekinila izvajanje obveznosti, za katero se je zavezala v letu 2004. Tožnik izpodbija odločbo in navaja, da je tožena stranka glede sporne zadeve že predhodno ugotavljanja napačno dejansko stanje in napačno porabljala materialno pravo, zaradi česar je bila tožeča stranka prikrajšana za pravice, ki glede na zakonsko ureditev pripadajo. Ker je kršila predpise, je že predhodno naložila tožeči stranki plačilo globe, ki jo je tožeča stranka plačala. Tožeča stranka je za zavarovanje svojih pravic v pravilnem določenem roku, na izpodbijane odločbe vedno pravočasno posredovala pritožbe, ki jih tožena stranka ni upoštevala. Zato je primorana vložiti tožbo. Tožbo je bila primorana vložiti tudi v zadevi, ki jo izpodbija pod opr. št. U 406/2007, izpodbija odločbo tožene stranke, št. 33100-900/2007 z dne 18. 7. 2007. Iz vseh dokazov v zvezi z izpodbijanjem te odločbe je razvidno, da je za zavarovanje pravic tožeča stranka že vložila upravni spor pri pristojnem sodišču. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in še odločbo z dne 18. 7. 2007. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrže. Dodatno pa še navaja, da je tožeči stranki z izpodbijano odločbo naložila vračilo sredstev, dodeljenih z odločbo za neposredna plačila za leto 2004, ker je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka tako v letu 2004, kot tudi v letu 2005 pogojev za ukrep SKOP – košnja strmih travnikom nad 50 % ni izpolnjevala, saj ni razpolagala z meritvijo strmih travnikov. Tožena stranka ugotavlja, da tožeča stranka uvodoma navaja, da izpodbija drugostopno odločbo z dne 25. 4. 2008, čeprav tako iz vsebine tožbe kot iz tožbenega zahtevka izhaja, da se tožba nanaša na drugo upravno zadevo in sicer tožbo, ki teče pod opr. št. U 406/2007. Glede na to meni, da tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo z dne 18. 7. 2007, ker pa v navedeni zadevi že teče upravni spor, tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrže. V kolikor pa sodišče meni, da so izpolnjeni formalni pogoji za obravnavo tožbe pa dodaja, da bi tožena stranka morala vložiti tožbo zoper prvostopno odločbo, ker je bilo zoper njo odločeno o obveznosti tožeče stranke. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji je tožena stranka že predhodno naložila plačilo odmerjene globe. Tožena stranka to navedbo prereka, saj je bilo v konkretni zadevi, v kateri je tožena stranka odločila z odločbo z dne 25. 4. 2008, tožeči stranki z odločbo prvostopnega organa naloženo vračilo sredstev za ukrep SKOP – S50 v letu 2014, z odločbo z dne 18. 7. 2007 pa je bilo tožeči stranki prekinjeno zgolj izvajanje ukrepa SKOP – integrirana predelava sadja (SKOP-IPS).

Tožba ni utemeljena.

Uvodoma sodišče utemeljuje vsebinsko obravnavo tožbe, glede na ugovor tožene stranke o formalni pomanjkljivosti tožbenega predloga. Sodišče šteje kljub navedenim nepravilnostim, da je tožbo vsebinsko možno obravnavati, ker je iz prve strani tožbe razvidno, katero odločbo (tudi prvostopno) tožena stranka izpodbija, na drugi strani tožbe pa zgolj ponavlja svoj tožbeni predlog, ki ga uveljavlja v zadevi U 406/2007 (Oddelek v Mariboru), ki pa je ob odločanju o obravnavani zadevi že pravnomočna.

V zadevi je sporno, ali je zaradi zmanjšanja površine za ukrep SKOP – S50 v letu 2005, glede na leto 2004, šteti, da je tožeča stranka prenehala z izvajanjem petletne obveznosti. Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju: Program PRP) v poglavju 9.3.2. „Kmetijsko okoljski ukrepi“, v rubriki „Trajanje obveznosti“ določa, da se upravičenec plačil s podpisom zahtevka hkrati z vlogo obveže, da bo na kmetijskem gospodarstvu kmetijsko okoljske ukrepe izvajal ves čas trajanja obveznosti (5 let), in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačil za določen ukrep. Nadalje je v rubriki „Administrativni postopki“ v poglavju 9.3.2. „Kmetijsko okoljski ukrepi“ določeno, da se upravičenec v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov vključi prostovoljno in sicer upravičenec skupaj z vlogo na predpisanem obrazcu podpiše izjavo, s katero se vključi v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov in se zaveže k izpolnjevanju vseh pogojev in določil. Z obrazcem „D“ za leto 2004 se je tožeča stranka obvezala, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajala kmetijsko okoljske in OMD ukrepe ves čas trajanja obveznosti (5 let). Tožeči stranki je bila tudi vročena odločba za leto 2004, s katero so ji bila za kmetijsko okoljske ukrepe dodeljena sredstva. V letu 2005 pa je uveljavljala ukrep SKOP – S50 na manjši površini, kot prejšnje leto, v obsegu 1,5 ha. Po pozivu je navedeno ravnanje tožeča stranka opravičevala z razlogom, da v letu 2005 ukrepa ni uveljavljala, ker ni imela narejenih meritev strmin, da pa vsako leto travnike pokosi enkrat, nato pa pase ovce. Meni, da na osnovi navedenega razloga ni zmanjševala površin, ki jih je obdelovala, pač pa za leto 2005 ni uveljavljala zahtevka, ki pa ga bo spet v letih 2007 in 2008. 2. odstavek 66. člena Uredbe 817/2004/ES določa, da kadar se ukrep podpore za razvoj podeželja nanaša na površino, se enote rabe ali poljine navedejo posamično, v obdobju, ki ga zajema zaveza, saj se enote rabe ali poljine, ki prejemajo podporo, ne smejo zmanjšati, razen v primerih, ki so posebej predvideni v programskem dokumentu. 23. odstavek 13. člena Uredbe PRP za leto 2005 določa, da se glede na obseg površin, vključenih v ukrep SKOP v letu 2005, površine pod ukrepom SKOP v letu 2005 lahko zmanjšajo le za 5 %. Tožeča stranka pa je površine glede na leto 2004 zmanjšala za več kot 5 %, saj zahtevka za ukrep SKOP sploh ni več uveljavljala.

Vprašanje je, ali je razlog, da v letu 2005 ni pridobila meritve nagiba strmih travnikov, ki ga je tožeča stranka uveljavljala, opravičljiv. Program PRP v podpoglavju 9.3.2.2 „Informacije, zahtevane za posamezne kmetijsko okoljske ukrepe v delu“ ukrep II/2 (košnja strmih travnikov) določa sledeča pogoja: za ukrep SKOP – S50 nagib strmih travnikov nad 50 % ter najmanj enkratna košnja (ročna ali s samohodno kosilnico in spravilo letno). Pravilnik o postopku in načinu merjenja nagiba strmih travnikov (Uradni list RS, št. 32/2005) v 1. odstavku 2. člena navaja, da izvajalec meritve izmeri nagib strmega travnika, vsaj s tako natančnostjo, kot jo omogočata način in postopek meritve, ki sta navedena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Meritev se lahko opravi tudi z drugimi natančnejšimi metodami. Pravilnik o postopku in načinu merjenja nagiba strmih travnikov, ki je stopil v veljavo leta 2005, torej določa zgolj način meritve. Meritve je bilo zato potrebno opraviti že pred uveljavitvijo zahtevka ter ocena nagiba strmin v letu 2004 za uveljavljanje zahtevka ni bila zadostna. Tožeča stranka bi torej morala že v letu 2004, ko se je vključila v ukrep SKOP – S50 pridobiti meritve nagiba strmin, kot pa sama navaja, jih ni imela tudi še ne v letu 2005. Kršitev pogojev tudi po mnenju sodišča torej ne more biti opravičljiv razlog za zmanjšanje površin za leto 2005, saj se je tožeča stranka z vstopom v ukrep SKOP – S50 zavezala, da bo na vseh vključenih površinah z nagibom nad 50 % izvajala ukrep SKOP – S50 še 5 let. Tožeča stranka je, ker v letu 2005 ni uveljavljala ukrepa, kršila petletno obveznost izvajanja ukrepa, kot se je zavezala. 1. odstavek 54. člena Uredbe za leto 2004 določa, da je v primeru neupravičeno izplačanih zneskov nosilec dolžan vrniti zadevni znesek skupaj z zakonitimi obrestmi. Glede na navedeno torej sodišče zaključuje, da razlog, zaradi katerega je tožeča stranka zmanjšala površino v letu 2005 ni opravičljiv, ter je zato organ tožečo stranko upravičeno zavezal k vrnitvi sredstev. Zneske, ki so bili tožeči stranki izplačani, je potrebno šteti za neupravičeno izplačane in jih je zato dolžna vrniti.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih odločb pravilen ter da sta odločbi pravilni in na zakonu utemeljeni.

Pravni pouk temelji na prvem odstavku 73. člena ZUS-1.