Jedro

Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči izpolnitev dolžnikove obstoječe nedenarne obveznosti, ta namen pa po naravi stvari odpade, če nedenarne obveznosti ni več, zlasti pa v primeru, kot je podan, če se torej izkaže, da je dolžnikova obveznost od samega začetka temeljila na upničini nezakoniti posesti, ki je bila tedaj torej varovana zgolj z namenom vzpostavitve mirnih posestnih odnosov med strankama, ne pa tudi prisojena na podlagi meritorne presoje samih pravic strank na stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v I., IV., V. in tistem delu VI. točke izreka, ki se nanaša na upnico, potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: _"I. Ugovoru dolžnika po izteku roka se delno ugodi in se sklep o izvršbi z dne 15. 1. 2021 v I. točki izreka razveljavi za znesek 1.660 EUR, predlog za izvršbo pa v tem delu zavrne._ _II. V preostalem se ugovor dolžnika po izteku roka zavrne._ _III. Ugovor dolžnika se zavrže._ _IV. Po uradni dolžnosti se sklep o izvršbi z dne 15. 1. 2021 razveljavi za zakonske zamudne obresti od zneska 447,98 za čas od 14. 10. 2020 do 4. 12. 2020, predlog za izvršbo pa v tem delu zavrne._ _V. Upnica mora dolžniku v roku 8 dni povrniti stroške v višini 137,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi._ _VI. Kar stranki glede stroškov zahtevata več ali drugače, se zavrne."_

2. Zoper I., IV., V. in tisti del VI. točke izreka sklepa, ki se nanaša nanjo, se po pooblaščenki pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je sklep o določitvi sodnih penalov pravnomočen in izvršljiv, ker dolžnik svojih obveznosti v danem roku ni izpolnil, pa je upnica vložila nov predlog za izvršbo. Za predmetno zadevo je bistveno le, če je dolžnik v naknadnem 8 dnevnem roku od vročitve sklepa I 543/2019 z dne 18. 2. 2020 izpolnil obveznosti, medtem ko je (op.: petitorna) sodba P 168/2020 z dne 18. 2. 2020 postala izvršljiva šele konec septembra 2022. V tej zadevi gre za izterjavo že določenih sodnih penalov, ki so bili dolžniku izrečeni zaradi nespoštovanja sodne odločbe, za izterjavo sodnih penalov pa ima upnica še vedno pravni interes. Ugotovitev sodišča v obrazložitvi sodbe P 168/2020, da je najemna pogodba za nepremičnino prenehala že 1. 10. 2020, nima nobenega vpliva na odločitev v tej zadevi, saj se sklep, s katerim so bili sodni penali določeni, ni spremenil, bil odpravljen ali razveljavljen. Zato je dolžnik sodne penale dolžan plačati. Sodišče je na izvršilni naslov vezano. Sodišče tudi ne more samo ugotavljati, zlasti sklicujoč se na obrazložitev neke druge sodne odločbe, od kdaj upnica nima več pravne podlage za uporabo spornega severovzhodnega dela dolžnikove parcele. Že v motenjski sodbi se ni odločalo o pravici do posesti, v izvršilnem postopku pa se še toliko manj sme presojati, ali podlaga za uporabo nepremičnine obstaja, ali ne. Sicer pa je bila upnica na podlagi sodbe dolžna izročiti nepremičnino v posest šele v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe. Posledično je napačna tudi stroškovna odločitev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči izpolnitev dolžnikove obveznosti. Če je z izpolnitvijo dolžnik v zamudi, ga ta institut sili, da tudi če po poteku roka za prostovoljno izpolnitev svoje obveznosti ne izpolni, trpi posledico in sicer za vsak dan zamude plačuje določeno vsoto denarja. Zakon načeloma daje torej možnost upniku, da se prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve (nenadomestne ali nadomestne obveznosti), ali pa bo dolžnika poskušal prisiliti k izpolnitvi še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še z izterjavo) sodnih penalov. O upnikovi zahtevi, da naj se dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, naloži plačilo sodnih penalov, odloči sodišče v izvršilnem postopku (prvi odstavek 212. člena ZIZ). Na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov pa izda sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi (drugi odstavek 212. člena ZIZ). Sklep o določitvi sodnih penalov tako predstavlja izvršilni naslov za plačilo sodnih penalov.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi (delno) ugodilo dolžnikovemu ugovoru, saj je uspel z zahtevkom za varstvo njegove lastninske pravice. Okrajno sodišče v Novem mestu je namreč v zadevi P 168/2020 s sodbo z dne 15. 3. 2022 (sodba pa je pravnomočno potrjena na podlagi sodbe VSL II Cp 1166/2022 z dne 25. 8. 2022) odločilo, da je upnica dolžna nepremičnino, na kateri bi dolžnik moral vzpostaviti prvotno stanje (izravnati razkopano zemljo, jo zatraviti ter nasaditi ligustre in češnjo), njemu izročiti v posest. V sodbi je pravdno sodišče ugotovilo, da je najemna pogodba za nepremičnino parc. št. 1 k. o. X, dne 1. 10. 2020 prenehala, s čimer je bila upnica seznanjena 25. 5. 2020. Od tedaj dalje upničina uporaba spornega severovzhodnega dela dolžnikove parcele nima več pravne podlage. Ker torej upnica od 1. 10. 2020 nima več podlage za uporabo sporne nepremičnine, sklep o plačilu sodnih penalov pa je postal pravnomočen šele 4. 12. 2020, je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika po izteku roka (tudi za znesek 620,00 EUR) ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo. Višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje ter tudi razloge zanjo presoja za pravilne.

7. Podlaga za določitev sodnih penalov v zadevi Okrajnega sodišča v Novem mestu I 543/2019 je bil sklep tega sodišča, izdan v posestnem sporu med upnico in dolžnikom, opr. št. P 239/2018 z dne 27. 6. 2019, po katerem je bil dolžnik dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje ter mu je bilo tudi v bodoče prepovedano posegati v upničino posest sporne nepremičnine. Kljub pravnomočni in izvršljivi odločbi, izdani v posestnem sporu, pa je bila upnica kot posestnica le toliko časa varovana v posesti stvari ali pravice, dokler ji dolžnik v petitorni pravdi ni dokazal, da ima on in ne upnica, kot dejanski posestnik, _pravico_ do posesti. Tisti trenutek, konasprotnik v petitorni pravdi dokaže, da ima on pravico do posesti, preneha terjatev, ki jo ima posestnik na podlagi pravnomočne odločbe v posestnem sporu in je podan razlog, ki preprečuje izvršbo (prim. sklep VSL II Cp 1506/2004). Gre za ugovor petitorium absorbet possessorium, in sicer gre za pravilo, ki je utemeljeno zlasti z načelom prepovedi zlorabe pravic (prim. VSC sklep Cp 18/2017).

8. Pri sklepu o določitvi sodnih penalov gre za posebej predvideno izjemo, ko se izvršilni naslov (lahko) nanaša (tudi) na še nezapadle terjatve. V postopku izvršbe za izterjavo sodnih penalov tako izvršilno sodišče ugotavlja (tudi) – ob ustrezni aktivnosti dolžnika –, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila oziroma _trenutek prenehanja_ njihovega teka (tako sklep VSRS II Ips 963/2006). Podlago sklepa o določitvi sodnih penalov predstavlja izvršilni naslov za izpolnitev dolžnikove nedenarne obveznosti. Če je ta razveljavljen, gre za odpadlo podlago denarne obveznosti plačila sodnih penalov, odpadla podlaga pa je v takem primeru vedno posledica druge, kasneje izdane pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. V takem primeru ni potrebno nikakršno posebno ugotavljanje in dokazovanje, da in kdaj je upnikova izvorna terjatev prenehala, saj je vse navedeno ugotovilo že pravdno sodišče ter izvršilno sodišče navedeno lahko povzame in sodbe ter upošteva. Pokaže se torej, da je obveznost plačila sodnih penalov neločljivo povezana z obstoječo nedenarno obveznostjo. Enak učinek, kot razveljavitev izvršilnega naslova za izterjavo nedenarne obveznosti, ima tudi petitorna sodba, ki je izdana na podlagi ugotovitve, da je bila v posesornem sporu zavarovana posest upnika dejansko _nezakonita_ ter ni temeljila na pravno priznani pravici do posesti. Odpadla podlaga obveznosti, t.j. prenehanje nedenarne obveznosti pa predstavlja ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ v postopku izterjave sodnih penalov, saj gre za dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, na podlagi katerega je preneha denarna terjatev sodnih penalov (prim. tudi 39. člen Obligacijskega zakonika - OZ).1

9. Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči izpolnitev dolžnikove obstoječe nedenarne obveznosti, ta namen pa po naravi stvari odpade, če nedenarne obveznosti ni več, zlasti pa v primeru, kot je podan, če se torej izkaže, da je dolžnikova obveznost od samega začetka temeljila na upničini nezakoniti posesti, ki je bila tedaj torej varovana zgolj z namenom vzpostavitve mirnih posestnih odnosov med strankama, ne pa tudi prisojena na podlagi meritorne presoje samih pravic strank na stvari. Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo, da je najemna pogodba, s tem pa upničina pravica do posesti in posledično denarna terjatev na plačilo sodnih penalov, dejansko prenehala že 1. 10. 2020, t.j. pred pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa o določitvi sodnih penalov z dne 18. 2. 2020, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku določitve sodnih penalov. Ugovoru je sodišče prve stopnje po vsem povedanem pravilno (delno - glede glavnice) ugodilo. Ni torej odločilno, da je petitorna sodba postala izvršljiva šele kasneje, saj je nenazadnje izvršljivost le-te vezana le na dolžnost izročitve nepremičnine dolžniku nazaj v posest, ni pa šele z izvršljivostjo prenehala sama upničina pravica. Ta je namreč prenehala že prej in se je nadaljnja upničina posest izkazala za nezakonito, zato ji s plačilom sodnih penalov ni mogoče več nuditi varstva, ne glede na to, da ima upnica na plačilo denarnih zneskov sicer nedvomno interes. Prav tako po povedanem ni odločilno, da sam sklep o določitvi sodnih penalov ni bil razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, saj je lastnost izvršilnega naslova izgubil izvorni izvršilni naslov ter je zaradi odpadle podlage (causa) po povedanem tudi denarna terjatev iz naslova sodnih penalov prenehala.

10. Zoper IV. točko izreka sklepa upnica ne podaja izrecnih pritožbenih navedb, ob materialno pravnem preizkusu odločitve pa višje sodišče ugotavlja, da je tudi ta pravilna. Ker je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru, pa je posledično pravilna tudi stroškovna odločitev (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

11. Neutemeljeno pritožbo je višje sodišče, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo in sklep v I., IV., V. in tistem delu VI. točke izreka, ki se nanaša na upnico, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. ugovor prenehanja pravice kot ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, dr. Damjan Orož, Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti, doktorska disertacija, str. 155.