Jedro

Določba tretjega odstavka 18. člena ZPP se glede razveljavitve opravljenih pravdnih dejanj in zavrženja tožbe ne more smiselno uporabljati tako, da bi sodišče pooblaščala za razveljavitev sklepa o izvršbi, ki poleg dovolitvenega vsebuje tudi dajatveni del z naravo plačilnega naloga. Sklepa o izvršbi ne gre primerjati z opravljenimi pravdnimi dejanji, saj gre za sodno odločbo, ki v kondemnatornem delu, glede na njeno pravnomočnost in izvršljivost, pomeni izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za opravo izvršbe zoper dolžnika v tej zadevi (1. točka izreka) ter razveljavilo sklep o izvršbi z dne 16. 11. 2012 in predlog za izvršbo zavrglo (2. točka izreka).

2. Upnik v pravočasno vloženi pritožbi izpodbija sklep v celoti in predlaga njegovo razveljavitev in potrditev že pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 16. 11. 2012, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 30. 11. 2012. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, sodišče ga je izdalo po že zaključenem postopku o izvršbi in po pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, česar Zakon o pravdnem postopku in Zakon o izvršbi ne dovoljujeta. Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za nepristojno med postopkom in ne po pravnomočno zaključenem postopku. Pojasnjuje še, da je na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi v Republiki Srbiji sprožil potrebne postopke za izvršbo na delež družbenika, ki ga ima dolžnik v družbi M. d.o.o., Srbija.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Glede na to, da je bilo v postopku do pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo 16. 11. 2012 (pravnomočen in izvršljiv pa je postal 30. 11. 2012), prezrto, da je upnik predlagal kot edino sredstvo izvršbo na delež družbenika v družbi s sedežem v Republiki Srbiji, je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilno odločilo, da za opravo izvršbe v tej zadevi sodišče Republike Slovenije ni pristojno. Za to odločitev je navedlo pravilne razloge, na katere se višje sodišče v izogib ponavljanju tudi sklicuje.

5. Glede na pritožbeno navedbo, da se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za nepristojno med postopkom in ne po pravnomočno zaključenem postopku, kot naj bi bilo to v tem primeru, pa višje sodišče načelno pojasnjuje, da se izvršilni postopek ne končna s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, temveč šele z opravo izvršbe. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno prav za opravo izvršbe, kar je torej ugotovilo med postopkom oprave izvršbe. Pritožba zoper odločitev v 1. točki izreka sklepa je zato neutemeljena in jo je višje sodišče zavrnilo ter sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Upnik pa utemeljeno uveljavlja nezakonitost odločitve v 2. točki izreka sklepa. Prav ima, da niti ZPP niti ZIZ niti drug zakon ne daje pooblastila sodišču prve stopnje, da bi razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in zavrglo predlog za izvršbo. V tretjem odstavku 18. člena ZPP je sicer predpisano, da se sodišče v primeru, če med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ona pa je v to privolila. Navedena določba se glede razveljavitve opravljenih pravdnih dejanj in zavrženja tožbe ne more smiselno uporabljati tako, da bi sodišče pooblaščala za razveljavitev sklepa o izvršbi, ki poleg dovolitvenega vsebuje tudi dajatveni del z naravo plačilnega naloga. Sklepa o izvršbi ne gre primerjati z opravljenimi pravdnimi dejanji, saj gre za sodno odločbo, ki v kondemnatornem delu, glede na njeno pravnomočnost in izvršljivost, pomeni izvršilni naslov. V izvršilni naslov pa je dopustno poseči le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi v tem delu ugodilo in sklep v 2. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).