Jedro

Odvetnik je za sklenitev poravnave posebej nagrajen s pribitkom, določenim v tar. št. 3 OT oziroma 2. točki tar. št. 4 OT. Nagrada za zastopanje v postopku mediacije pa je v tem primeru po 1. točki tar. št. 4 izrecno izključena.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1742/2018 z dne 24. 5. 2019 odpravi v delu, s katerim je bil zavrnjen višji zahtevek tožeče stranke, in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ) je z izpodbijanim sklepom delno ugodil tožničinem zahtevku in ji priznal nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Bpp 1742/2018 z dne 25. 7. 2018 v skupni višini 395,94 EUR. Višji zahtevek tožnice je zavrnil. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1742/2018 z dne 25. 7. 2018 upravičenki (stranki z interesom v tem postopku) dodeljena redna brezplačna pravna pomoč (BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2534/2018-IV zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok ter določitve preživnine in stikov. Za izvajanje dodeljene BPP je bila določena tožnica. Ta je pravočasno priglasila nagrado in potrebne izdatke za dejanja BPP v znesku 617,94 EUR. Organ je ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu tožnici po tar. št. 39/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) za uvodni posvet z upravičenko v skupnem trajanju do ene ure priznal nagrado v višini 50 točk; po deveti alineji 2. točke tar. št. 18 OT za pripravo in vložitev tožbe nagrado v višini 130 točk in po prvi alineji 1. točke tar. št. 3 OT v povezavi z deveto alinejo 2. točke tar. št. 18 OT za sklenitev sodne poravnave na pripravljalnem naroku z dne 19. 4. 2019, ki hkrati zajema tudi zastopanje upravičenke na navedenem naroku, na katerem je bila poravnava sklenjena, nagrado v višini 325 točk (150 točk + 150 %). Po prvem odstavku 6. člena OT je pristojni organ za BPP odvetnici priznal tudi nagrado za urnino za udeležbo na navedenem naroku, ki je trajal več kot eno uro, v višini 25 točk in na podlagi četrtega odstavka istega člena nagrado za odsotnost iz pisarne zaradi treh voženj iz Medvod na Okrožno sodišče v Ljubljani in nazaj v skupni višini 60 točk. Priznal ji je še pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 21,8 točke (11. člen OT) ter potrebne izdatke iz naslova kilometrine v skupni višini 28,86 EUR (10. člen OT). Ni pa ji priznal priglašenih nagrad za udeležbo na dveh mediacijskih srečanjih (dne 12. 3. 2019 in 26. 3. 2019) ter urnine v zvezi z mediacijskim srečanjem dne 12. 3. 2019, saj je nagrada za zastopanje v postopku mediacije po 1. točki tar. št. 4 OT že zajeta v priznani nagradi za sklenitev sodne poravnave po prvi alineji 1. točke tar. št. 3 OT.

3. Tožnica se z odločitvijo organa ne strinja in zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo. V njej navaja, da se je kot pooblaščenka upravičenke do BPP udeležila dveh mediacijskih srečanj (12. 3. in 26. 3. 2019) in za udeležbo na njiju priglasila stroške za opravljeno storitev1. Kljub temu ji organ ni priznal nagrade za udeležbo na navedenih mediacijskih srečanjih ter urnine v zvezi z mediacijskim srečanjem z dne 12. 3. 20192. V zvezi s tem se je oprl na napačno naziranje, da je nagrada za zastopanje v postopku mediacije po 1. točki tar. št. 4 OT že zajeta v priznani nagradi za sklenitev sodne poravnave po prvi alineji 1. točke tar. št. 3 OT ter da bi se ji nagrada za zastopanje upravičenke v postopku mediacije priznala le v primeru, če ne bi prišlo do sklenitve sodne poravnave. To nasprotuje dejanskemu stanju, saj že iz odločbe organa Bpp 1742/2018 z dne 25. 7. 2018 izhaja, da se upravičenki dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje tako v pravdnem postopku kot v postopku mediacije, pri čemer pa niti ni sporno, da je navedene storitve zastopanja upravičenke v postopku mediacije opravila. Tako bi ji morala biti priglašena nagrada za zastopanje upravičenke v postopku mediacije priznana.

4. Navaja, da je sporno storitev priglasila upoštevaje določilo 1. točke tar. št. 4 OT iz razloga, ker dejansko v postopku mediacije ni prišlo do sklenitve sodne poravnave. Na mediacijskem srečanju 26. 3. 2019 je bil s strani mediatorke in pooblaščenk pravdnih strank – upoštevaje naravo spora – podpisan le predlog za sklenitev osnutka sodne poravnave. Sodna poravnava v obravnavani zadevi pa je bila sklenjena šele na naroku za glavno obravnavo 19. 4. 2019. Ker torej do sklenitve poravnave v postopku mediacije ni prišlo, ji je organ napačno priznal nagrado za sklenitev sodne poravnave po prvi alineji 1. točke tar. št. 3 OT. Posledično ji neutemeljeno ni priznal niti urnine za zastopanje na mediacijskem srečanju 12. 3. 2019 po prvem odstavku 6. člena OT.

5. Nadalje še navaja, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti v delu, v katerem ji je organ za sklenitev sodne poravnave na pripravljalnem naroku z dne 19. 4. 2019, ki (naj bi) hkrati zajemal tudi zastopanje upravičenke na navedenem naroku, priznal nagrado v višini 325 točk (150 točk + 150%). OT namreč loči nagrado za sklenitev poravnave in nagrado za zastopanje. V nobenem določilu pa OT ne določa, da je nagrada za sklenitev sodne poravnave vsebovana v nagradi za zastopanje na naroku. Na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 4. 2019 je sodnica s pravdnima strankama razpravljala o pravnih in dejanskih vidikih spora; na tem naroku pa je tudi izdala sodbo opr. št. P 2534/2018-IV. Po tar. št. 20 OT se za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar, prizna nagrada po tar. št. 18 OT. V deveti alineji 2. točke tar. št. 18 OT pa je določeno, da če se spori iz šeste, sedme ali osme alineje obravnavajo v istem postopku, se prizna nagrada v višini 260 točk. Organ bi tako moral tožnici za zastopanje na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 4. 2019 priznati stroške v višini 130 točk (260 točk x ½). Nazadnje še navaja, da bi ji moral organ za sklenitev sodne poravnave z dne 19. 4. 2019 po tar. št. 18 OT v zvezi s prvo alinejo 1. točke tar. št. 3 OT priznati nagrado v višini 325 točk (650 x ½). Meni, da 1. točka tar. št. 3 OT ne izključuje tar. št. 20 OT. Gre za povsem samostojna opravila, za plačila katerih je upravičena po obeh podlagah. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

6. Organ se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge, katere je podal že v izpodbijanemu sklepu.

7. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba je utemeljena.

9. Predmet tega spora je izpodbijani sklep, s katerim je organ tožnici priznal nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP na podlagi napotnice Bpp 1742/2018 z dne 25. 7. 2018 v skupni višini 395,94 EUR ter zavrnil njen višji zahtevek.

10. Tožnica v tožbi izpodbija le zavrnilni del sklepa, zaradi česar je tudi sodišče sodno presojo opravilo le v zvezi s tem delom izpodbijanega sklepa.

11. Upoštevaje tožbene navedbe in obrazložitev izpodbijanega sklepa je med strankami sporno, ali je nagrada za zastopanje (kot priglašena urnina v zvezi z mediacijskim srečanjem) v postopku mediacije po 1. točki tar. št. 4 OT že zajeta v priznani nagradi za sklenitev sodne poravnave po prvi alineji 1. točke tar. št. 3 OT3, in ali je v nagradi za sklenitev sodne poravnave na naroku z dne 19. 4. 20194 zajeta tudi nagrada za zastopanje na tem naroku.

12. Po presoji sodišča organ tožnici pravilno ni priznal nagrade za zastopanje v postopku mediacije, in sicer na dveh mediacijskih srečanjih z dne 12. 3. in 26. 3. 2019. Po 1. točki tar. št. 4 OT se za zastopanje v postopku mediacije prizna nagrada (po 1. točki tar. št. 20 OT) le, če ne pride do sklenitve poravnave. V danem primeru – upoštevaje tožbene navedbe in obrazložitev izpodbijanega sklepa – med strankama niti ni sporno, da je do sklenitve poravnave v predmetnem pravdnem postopku na naroku dne 19. 4. 2019 prišlo5, s čimer tožnica do te nagrade ni upravičena. Zmotno je tožničino naziranje (ki ga je smiselno razbrati iz tožbenih navedb), da se 1. točka tar. št. 4 OT ne uporablja, ko pride do sklenitve poravnave izven postopka mediacije. To ne izhaja iz jezikovne razlage te tar. št. OT, pa tudi ne iz celotne strukture določb tar. št. 3 in 4 OT. Odvetnik je za sklenitev poravnave posebej nagrajen s pribitkom, določenim v tar. št. 3 OT oziroma 2. točki tar. št. 4 OT. Nagrada za zastopanje v postopku mediacije pa je v tem primeru po 1. točki tar. št. 4 – kot že rečeno – izrecno izključena6. 13. Ker tožnica ni bila upravičena do nagrade za zastopanje v postopku mediacije, ji organ pravilno ni priznal niti priglašene urnine za mediacijsko srečanje z dne 12. 3. 2019. Povezanost urnine z nagrado za zastopanje namreč ne izhaja zgolj iz smisla same stvari, ampak tudi iz prvega odstavka 6. člena OT, po katerem gre odvetniku poleg plačila za zastopanje, določenega v tar. št. posebnega dela, vselej tudi urnina za porabljen čas, zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah. Iz tega razloga so tožbene navedbe, da bi morala biti tožnici priznana tudi urnina za mediacijsko srečanje z dne 12. 3. 2019 neutemeljene.

14. Nadalje so neutemeljene so tudi tožbene navedbe, s katerimi tožnica prereka odmerjeno nagrado za sklenitev sodne poravnave po prvi alineji 1. točke tar. št. 3 OT. V zvezi s tem namreč navaja, da bi ji morala biti odmerjena nagrada v višini 325 točk, torej v višini kot ji je bila z izpodbijanim sklepom tudi odmerjena (kot je razvidno iz njegove obrazložitve).

15. Utemeljeno pa tožnica navaja, da organ ni ravnal pravilno, ko ji ni priznal nagrade za zastopanje na naroku 19. 4. 2019. Organ je v zvezi s tem zmotno presodil, da je v nagradi za sklenitev sodne poravnave7, ki je bila sklenjena na pripravljalnem naroku 19. 4. 2019, zajeta tudi nagrada za zastopanje na tem naroku. Po presoji sodišča tožnici nagrada za zastopanje na tem naroku pripada in ni zajeta že v sami nagradi za sklenjeno sodno poravnavo. Po določbi 2. točke tar. št. 20 OT namreč odvetniku pripada tam navedena nagrada za zastopanje na poravnalnem naroku, ki mu ni sledil prvi narok8. Glede na jasnost določbe in sistemsko ločeno urejeno nagrado za sklenjeno poravnavo in zastopanje na naroku (tar. št. 3 in 20 OT) torej nagrada za zastopanje na tem naroku ni mogla biti zajeta že v nagradi za sklenjeno (sodno) poravnavo, in sicer četudi je bila sklenjena na tem naroku. Poleg tega pa tožnica v tožbi zatrjuje, da se 19. 4. 2019 ni odvijal (zgolj) pripravljalni narok, pač pa je bil izveden narok za glavno obravnavo, saj trdi, da iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 19. 4. 2019 izhaja, da je bila na njem razglašena tudi sodba o razvezi zakonske zveze, ki ni bila predmet sodne poravnave. Iz navedenih neprerekanih trditev tako izhaja, da 19. 4. 2019 ni bil opravljen zgolj pripravljalni narok, ampak je bil glede na naravo stvari izveden tudi narok za glavno obravnavo, zaradi česar je tožnica v tem primeru za zastopanje na tem naroku upravičena do nagrade po 1. točki tar. št. 20 OT.

16. Ker je tako organ zmotno sklenil, da tožnica v obravnavanem primeru ni bila upravičena do nagrade za zastopanje na naroku z dne 19. 4. 2019, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu, tj. v delu, da se višji zahtevek tožnice zavrne, odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ odločiti ob upoštevanju pravnih stališč iz te sodbe glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

17. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta med strankama ni bilo sporno. Sporno med strankama je bilo le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, tj. določb OT.

18. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Mediacijsko srečanje z dne 12. 3. 2019: 260 točk po OT; potek časa dne 12. 3. 2019: 50 točk po OT; odsotnost iz pisarne dne 12. 3. 2019: 80 točk po OT; mediacijsko srečanje z dne 26. 3. 2019: 260 točk po OT in odsotnost iz pisarne dne 26. 3. 2019: 80 točk po OT. 2 Ta je trajal 1 uro in 8 minut. 3 V zvezi s tem namreč tožnica navaja, da se je kot pooblaščenka upravičenke do BPP udeležila dveh mediacijskih srečanj (12. 3. in 26. 3. 2019). 4 Po prvi alineji 1. točke tar. št. 3 OT. 5 Ne držijo tožbene navedbe, da je organ napačno zaključil, da je bila sodna poravnava sklenjena na madiacijskem srečanju 26. 3. 2019. To iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč ne izhaja. 6 To stališče je razvidno tudi iz upravnosodne prakse, npr. sodb Upravnega sodišča RS I U 2826/2017 z dne 13. 3. 2018 in I U 740/2016 z dne 8. 11. 2016. 7 Po prvi alineji 1. točke tar. št. 3 OT. 8 Poravnalnega naroka sicer Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ne pozna več, smiselno pa se nanj navezuje institut pripravljalnega naroka, za katerega je tako relevantna tudi navedena določba. Da v obravnavanem pravdnem postopku ni prišlo do nadaljnjega naroka, med strankama ni sporno.