Jedro

Tožena stranko je zastopal njen zakoniti zastopnik, direktor, ki je, kot je razvidno iz listin v spisu, univ. dipl. pravnik, ni pa predložena izjava ali potrdilo, da ima opravljen tudi pravniški državni izpit. Zato taka revizija, kot je vložena, ni dovoljena, in bi bilo treba tudi zaradi tega uporabiti določbo prvega odstavka 374. člena ZPP in jo kot tako zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa tožene stranke o razporeditvi tožnice na drugo delovno mesto v organizaciji z dne 8.5.2002 in 17.6.2002 in toženi stranki naložilo, da tožnici plača razliko v plači med delovnim mestom vodja trgovine II in delovnim mestom prodajalka II.

Sodišče druge stopnje je s sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s sklepom pa revizije zoper sodbo ni dopustilo.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo (kar je v svoji vlogi izrecno opredelila) iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da ne ve, ali obstaja enotnost sodišč glede dopustitve revizije, drugače pa je zadeva "unikat", ker je sodišče odločitev sprejelo že na poravnalnem naroku. Ponovila je svoja v postopku izražena stališča in predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) je revizija dovoljena (individualni delovni spori) v premoženjskih sporih, v katerih je dovoljena revizija po ZPP, v sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja in če jo dopusti sodišče. V obravnavani zadevi je sodišče sklenilo, da se revizija ne dopusti.

Zoper sklep, s katerim sodišče ne dopusti revizije, lahko stranka vloži pritožbo, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Iz vloge tožene stranke, ki je datirana s 6.10.2005, izhaja, da je tožena stranka vložila samo revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, ne pa tudi pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim revizija ni bila dopuščena, zato je sklep postal pravnomočen.

Ker revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 374. člena ZPP zavrglo.

Tudi če ne bi šlo za revizijo, ki je sodišče ni dopustilo, bi jo bilo treba zavreči v skladu z določbo 86. člena ZPP. Iz tretjega odstavka 86. člena ZPP namreč izhaja, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, četrti odstavek tega člena pa določa, da ta določba ne velja, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožena stranko je zastopal njen zakoniti zastopnik, direktor, ki je, kot je razvidno iz listin v spisu, univ. dipl. pravnik, ni pa predložena izjava ali potrdilo, da ima opravljen tudi pravniški državni izpit. Zato taka revizija, kot je vložena, ni dovoljena tudi iz tega razloga in bi bilo treba tudi zaradi tega uporabiti določbo prvega odstavka 374. člena ZPP in jo kot tako zavreči.