Jedro

K objektom pripadajoča zemljišča lahko segajo tudi v varovalni pas javne ceste. Pri obravnavanih parcelah vpisana zaznamba javnega dobra glede na določbo 54. člena ZVEtL-1 ne vpliva na ugotovitev pripadajočega zemljišča. Varovalni pas ob občinski cesti pomeni območje omejene rabe prostora, ki je podvrženo določenemu varovalnemu režimu ne glede na to, kdo je njegov lastnik. Za odvzem ali omejitev lastninske pravice zaradi potreb po ureditvi cestnega telesa onkraj sedanjih gabaritov pri obravnavanih parcelah v tem postopku ni bilo podlage, saj je zahteva v lokacijski odločbi oblikovana pogojno in ne vsebuje vseh parametrov po 211. členu ZUreP-2. Upravna odločba o pridobljenem statusu grajenega javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o pripadajočem zemljišču k stavbi ni ovira. Ugovor javnega dobra bi bil utemeljen le v primeru, ko bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine v času pred 1. 1. 2003. Pritožnica ni uspela izkazati, da predstavlja sporno zemljišče po namenu in dejanski uporabi javno površino, ki je namenjena splošni rabi vseh, ne le predlagateljice, zato so brezpredmetna tudi njena opozorila o potrebnem tehtanju med pravicama obeh strank zaradi kolizije med njeno lastninsko pravico in pravico pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in V. točka izreka) potrdi.

II. Predlagateljica nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so parcele št. 2298/2, 2298/4, 2300, 3255/7, 3268/1, 3269/1, 3255/5, k. o. ..., individualno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe v etažni lastnini na naslovu V. 14 in 16 - T. 42, z ID znakom ... (II. točka izreka). V ostalem delu, nanašajočem se na parcele št. 2298/3, 3255/8, 3268/2 in 3269/2, k. o. ... je predlog za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi zavrnilo (III. točka izreka). Ugotovilo je, katere izvedene pravice, ki so na podlagi pravnomočnega sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine N 502/2008 z dne 16. 5. 2014 prešle na posamezne dele stavbe, na parcelah št. 2298/4, 2298/3 in 2298/2, k.o. ... ne obstojijo več (IV. točka izreka).

2. Prva zakonita udeleženka Mestna občina ... vlaga pritožbo zoper II. in V. točko izreka izpodbijanega sklepa ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opozarja na vlogo z dne 24. 4. 2017, v kateri je izrecno opozorila, da so parcele št. 2300, 3269, 3268, 3255/6 in 3255/5, vse k. o. ..., njena last. V zemljiški knjigi je na podlagi pravnomočne odločbe Mestne občine ..., Oddelka za gospodarske javne službe in promet, št. 358-3/2005 z dne 13. 1. 2006, pri teh parcelah zaznamovano grajeno javno dobro. Iz citirane odločbe izhaja, da imajo zemljiške parcele 3269, 3268 in 3255 status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, na katerih je v času uveljavitve ZLNDL in ZGO imela pravico uporabe pravna prednica Mestne občine ..., in sicer Občina X oz. Občina Y. Sodišče se do tega ugovora v obrazložitvi sklepa ni opredelilo, zato se ga ne da preizkusiti, s tem pa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Opozarja na pravice iz 33. člena in 67. člena Ustave RS. Obstaja kolizija med lastninsko pravico pritožnice in pravico pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini. Sodišče v izpodbijanem sklepu, upoštevaje merila, sprejeta v ustavnosodni presoji, ni opravilo tehtanja med pravicama obeh strank. Ob upoštevanju določb 54. člena v zvezi z 52. členom ZVEtL-1 bi moralo sodišče stranke napotiti na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o razglasitvi zemljišč za grajeno javno dobro. Odločanje o pravicah na pripadajočem zemljišču bi moralo prekiniti, dokler pristojni upravni organ ne odloči o izrednih pravnih sredstvih. Šele zatem bi postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča nadaljevalo.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je svojo odločitev, da parcele št. 2298/2, 2298/4, 2300, 3255/7, 3268/1, 3269/1 in 3255/5, k. o. ... predstavljajo individualno pripadajoče zemljišče, zgradilo na naslednjih dejanskih ugotovitvah: - odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k obravnavani stavbi najverjetneje ni bila izdana; - ni bilo moč najti prostorskega akta, na podlagi katerega so bila izdana upravna dovoljenja, tak akt najverjetneje ni obstajal; - podzemno zaklonišče stavbe delno sega na parceli št. 2298/1 in 2300, k. o. ...; - noben del parcele ne predstavlja pločnika, del parcele, ki predstavlja zelenico pa ni v javni ali skupni rabi; - parcela 2300, k. o. ... je po prostorski ureditvi leta 2000, na katero je Mestna občina ... podala soglasje, v celoti v rabi vsakokratnih etažnih lastnikov obravnavane stavbe, ki so v njeno ureditev investirali, z njo gospodarijo in jo vzdržujejo - dostop na zelenico s površin v javni (skupni) rabi ni mogoč zaradi gostega grmičevja; - zelenica, ki pokriva večji (zahodni) del parcele št. 2300 ter parcele 3255/7, 3268/1 in 3269/1, je urejena enotno in zaokroženo, obdana je z živo mejo, ki onemogoča diagonalno prehajanje tretjih oseb.

6. Sodišče prve stopnje se je izreklo do vseh pravno relevantnih navedb - odgovorilo je tudi na zatrjevanja občine, da določen del zemljišča predstavlja varovalni pas javne ceste. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče do pritožničinih ugovorov ni opredelilo in je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.

7. Sodišče je pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča pravilno uporabilo zakonska merila iz 43. člena ZVEtL-1. V skladu z navedeno določbo se pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upoštevajo zlasti: (1) prostorski akti in upravna dovoljenja, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, iz katerih izhaja, katero zemljišče je bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe, načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, (2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, (3) preteklo redno rabo ter (4) merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Pri tem pa zakon na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo.

8. V 21. točki obrazložitve se je sodišče jasno opredelilo do opozorila Mestne občine ..., da gre pri delu zemljišča, ki naj bi predstavljalo individualno pripadajoče zemljišče k stavbi, za varovalni pas javne ceste. Pojasnilo je, da k objektom pripadajoča zemljišča lahko segajo tudi v varovalni pas javne ceste. Pri parcelah št. 3255/5, 3255/7, 3268/1 in 3269/1 vpisana zaznamba javnega dobra na podlagi odločbe Mestne občine ... št. 358-3/2005 z dne 13. 1. 2006 glede na določbo 54. člena ZVEtL-1 ne vpliva na ugotovitev pripadajočega zemljišča. Varovalni pas ob občinski cesti pomeni območje omejene rabe prostora, ki je podvrženo določenemu varovalnemu režimu ne glede na to, kdo je njegov lastnik. Za odvzem ali omejitev lastninske pravice zaradi potreb po ureditvi cestnega telesa onkraj sedanjih gabaritov pri parcelah št. 2300, 3255/7, 3268/1 in 3269/1 v tem postopku ni bilo podlage, saj je zahteva v lokacijski odločbi oblikovana pogojno in ne vsebuje vseh parametrov po 211. členu ZUreP-2. 9. Na podlagi presoje vsebine dokumentov iz časa gradnje stavbe ter dejanske rabe nepremičnin, ki sodijo k stavbi, je sodišče podalo argumentirane ugotovitve o obsegu pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini na naslovu V. 14 in 16 - T. 42. Odločba Mestne občine ..., Oddelka za gospodarske javne službe in promet, št. 358-3/2005 z dne 13. 1. 2006, v kateri je bil nekaterim od parcel, ki tvorijo individualno pripadajoče zemljišče k prej navedeni stavbi, podeljen status grajenega javnega dobra, na odločitev prvega sodišča ne vpliva. Upravna odločba o pridobljenem statusu grajenega javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1 za odločanje o pripadajočem zemljišču k stavbi ni ovira. V upravnem postopku dejanska in pravna vprašanja lastninske pravice občine zaradi zakonske domneve iz 212. člena ZGO-1 niso bila obravnavana. Vprašanje lastninske pravice občine je v upravnem postopku predstavljalo predhodno vprašanje, vprašanje ugotovitve lastninske pravice na pripadajočem zemljišču pa je glavno vprašanje tega postopka, ki ga rešuje nepravdno sodišče. Upravna odločba ne more vezati niti sodišča niti predlagateljev, ki niso imeli možnosti sodelovati v postopku njene izdaje. Ugovor javnega dobra bi bil utemeljen le v primeru, ko bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine v času pred 1. 1. 2003. Pritožnica ni uspela izkazati, da predstavlja sporno zemljišče po namenu in dejanski uporabi javno površino, ki je namenjena splošni rabi vseh, ne le predlagateljice, zato so brezpredmetna tudi njena opozorila o potrebnem tehtanju med pravicama obeh strank zaradi kolizije med njeno lastninsko pravico in pravico pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini.

10. Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na nujnost uporabe 54. člena ZVEtL-1 v povezavi z 52. členom istega zakona, kar bi narekovalo napotitev strank na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o razglasitvi zemljišč za grajeno javno dobro. Določbi 54. člena in 52. člena ZVEtL-1 nista v takšni povezavi, kot skuša prikazati pritožba. Določba 54. člena ZVEtL-1 ureja razveljavitev odločb v delu, ki se nanašajo na razglasitev javnega dobra na zemljišču, za katerega je bilo v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ugotovljeno, da je pripadajoče zemljišče stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb. Postopek uvede organ, ki je izdal upravno odločbo, s katero je bilo razglašeno javno dobro, po uradni dolžnosti ali pa na zahtevo osebe, ki izkaže pravni interes. Določba 52. člena ZVEtL-1 pa ureja izrek ničnosti pravnomočnih upravnih odločb o denacionalizaciji, s katerimi je bila vzpostavljena lastninska pravica v korist denacionalizacijskega upravičenca. V teh primerih sodišče v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča z delno odločbo ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, udeležence postopka pa napoti, da začnejo postopek za izrek ničnosti pravnomočne upravne odločbe, medtem ko postopek glede ugotovitve pravic na takem zemljišču prekine. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za druge primere konstitutivnih pravnomočnih odločb državnih organov, s katerimi je bila na pripadajočem zemljišču vzpostavljena lastninska ali druga stvarna pravica, katere obstoj je predhodno vprašanje v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, če je take odločbe mogoče izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi (drugi odstavek 52. člena ZVEtL-1). V ta okvir pa ni mogoče uvrstiti upravnih odločb, s katerimi so bila določena zemljišča ugotovljena za grajeno javno dobro. Izpodbijani sklep, ki je ugotovitvene narave, bo osnova za nadaljnje postopke, potrebne za izbris zaznambe javnega dobra na zemljiščih, ki so pripadajoče zemljišče k stavbi. Upravna pot, za katero se zavzema pritožba, pa je glede na okoliščine primera povsem neustrezna, tudi upoštevaje določila ZUP in ZGO-1. Vsi nosilci materialnopravnih upravičenj, pridobljenih na podlagi lastninjenja družbene lastnine oz. ZLNDL, so udeleženci nepravdnega postopka, zato je lahko sodišče že v tem postopku z vsemi prizadetimi udeleženci obravnavalo vprašanje pripadajočega zemljišča k večstanovanjski stavbi in ga rešilo dokončno z učinki materialne pravnomočnosti za vse sodelujoče1. 11. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1, še posebej na podlagi zunanje ureditve in dejanske rabe zemljišč, ugotovilo, da tudi sporne parcele iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa tvorijo individualno pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu V. 14 in 16 - T. 42, in svojo odločitev prepričljivo argumentiralo. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo Mestne občine ... zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Pritožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imela predlagateljica z njim, nosi sama (154. in 155. člen ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona).

1 Primerjaj VSL Sklep I Cp 251/2015, VSL Sklep I Cp 2382/2018, VSL Sklep I Cp 3289/2014 in drugi.