Jedro

Pravilna je ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2022 poleg primarnega zahtevka za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode na podlagi nepogodbene odgovornosti tožene stranke, postavila še višji in deloma drugačen podredni tožbeni zahtevek na podlagi pogodbene odgovornosti tožene stranke. Da je podredni zahtevek višji in drugačen od primarnega, priznava tudi pritožba. Ne gre torej le za spremembo pravne kvalifikacije zahtevka, pač pa za spremembo istovetnosti in povečanje zahtevka oziroma za spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP).

Ob takih podatkih spisa, ko sodišče še ni začelo z vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka in z izvajanjem dokaznega postopka, je sklicevanje na zavlačevanje postopka, na nesmotrnost, zlasti pa na možnost vložitve nove tožbe, ki jo ima tožeča stranka, neutemeljeno. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora med strankama. Smotrno in ekonomično je, da se dovoli predlagana sprememba tožbe, če se s tem lahko prepreči vlaganje nove tožbe na podlagi istega – že zbranega procesnega gradiva, tudi če tožnik uveljavlja spremenjen tožbeni predlog. Dovolitev spremembe tožbe je smotrna, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda in če se zaradi spremembe tožbe tekoča pravda ne obremeni preveč.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sprememba tožbe z dne 30. 9. 2022 dopusti.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe z dne 30. 9. 2022 ne dovoli.

2. Tožnik vlaga pritožbo. Sklep izpodbija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa ali razveljavitev ter povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je sklep napačen. Tožeča stranka ni spremenila tožbe, ampak zaradi naziranja sodišča, izraženega v materialnem procesnem vodstvu, spremenila le pravno podlago tožbenega zahtevka. Res je podredni zahtevek po višini v določenih delih višji, v določenih delih pa nižji od prvotnega zahtevka. Sodišče bi lahko zavrnilo le presežek. Podredno, če tudi višje sodišče meni, da je bila podana sprememba tožbe, je sklep napačen zaradi kršitve načela ekonomičnosti. Postopek je v začetni fazi. Izveden je bil le pripravljalni narok in prvi narok glavne obravnave. Dokazi se še niso začeli izvajati. Po stališčih sodne prakse je dovolitev spremembe tožbe smotrna, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda.

3. Tožena stranka je dogovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zmotno je pritožbeno naziranje, da tožeča stranka ni spremenila tožbe. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP1). Pravilna je ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2022 poleg primarnega zahtevka za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode na podlagi nepogodbene odgovornosti tožene stranke, postavila še višji in deloma drugačen podredni tožbeni zahtevek na podlagi pogodbene odgovornosti tožene stranke. Da je podredni zahtevek višji in drugačen od primarnega, priznava tudi pritožba. Ne gre torej le za spremembo pravne kvalifikacije zahtevka (tretji odstavek 184. člena ZPP), pač pa za spremembo istovetnosti in povečanje zahtevka oziroma za spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP).

6. Izpodbijana odločitev, da se sprememba tožbe ne dovoli, temelji na ugotovitvah: da je bil pred spremembo tožbe že opravljen pripravljalni narok in prvi narok glavne obravnave; da bi dovolitev spremembe tožbe, za katero še ni bil opravljen predhodni preizkus, zavlekla reševanje spora; in da ni smotrna, ker bo sporno razmerje med strankama jasno urejeno že z odločitvijo o primarnem zahtevku.

7. Pritožbi je treba pritrditi, da je navedena ocena in odločitev o neekonomičnosti in nesmotrnosti dovolitve spremembe tožbe napačna. Podatki spisa potrjujejo pritožbene navedbe, da je postopek v začetni fazi. Opravljen je bil le pripravljalni narok. Po opravljenem materialnem procesnem vodstvu in določitvi roka za dopolnitev trditvene in dokazne podlage strank, prvi narok glavne obravnave še ni bil opravljen. Prav zaradi dopolnitve trditvene in dokazne podlage strank je bil preložen. Sledila je vloga tožeče stranke s spremembo tožbe. Podredni tožbeni zahtevek glede na trditveno podlago tožeče stranke izvira iz istega dogajanja oziroma spornega razmerja med pravdnima strankama. Tožena stranka se je spremembi tožbe uprla oziroma ji nasprotovala.

8. Ob takih podatkih spisa, ko sodišče še ni začelo z vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka in z izvajanjem dokaznega postopka, je sklicevanje na zavlačevanje postopka, na nesmotrnost, zlasti pa na možnost vložitve nove tožbe, ki jo ima tožeča stranka, neutemeljeno. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora med strankama. Smotrno in ekonomično je, da se dovoli predlagana sprememba tožbe, če se s tem lahko prepreči vlaganje nove tožbe na podlagi istega – že zbranega procesnega gradiva, tudi če tožnik uveljavlja spremenjen tožbeni predlog. Dovolitev spremembe tožbe je smotrna, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda in če se zaradi spremembe tožbe tekoča pravda ne obremeni preveč. V tem obsegu je treba presoditi le procesno smotrnost, ne pa tudi, ali je zahtevek vsebinsko utemeljen.

9. Spreminjanje tožbe proti volji toženca je treba preprečiti takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze, česar glede na trditveno podlago tožeče stranke v obravnavanem primeru ni mogoče trditi. Ker se dokazni postopek še ni začel, se odločanje o spremenjenem tožbenem zahtevku ne bo bistveno zavleklo. V skladu z načelom ekonomičnosti postopka je treba spremembo tožbe dopustiti, strankama omogočiti ureditev spornega razmerja v eni pravdi ter preprečiti vlaganje nove tožbe in povzročanje novih pravdnih stroškov.

10. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je spremembo tožbe dopustilo (3. točka 365. člena ZPP).

11. Pritožbeni stroški so nastali z vmesnim procesnim sklepom, ki se nanaša na spremembo tožbe. Zato bodo delili usodo pravdnih stroškov (po uspehu strank v postopku). Ob smiselni uporabi drugega odstavka 165. člena ZPP je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.