Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba U 46/2008

ECLI:SI:UPRS:2009:U.46.2008 Upravni oddelek

status kmeta pogoji za priznanje statusa kmeta pridobitev pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti sredstva na podlagi ukrepov kmetijske politike
Upravno sodišče
18. avgust 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik se je v pritožbenem postopku neutemeljeno skliceval na podatke iz centralnega registra za živali in odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja o dodelitvi sredstev na podlagi ukrepov kmetijske politike za leto 2006, saj se podatki in odločbe nanašajo na drugega imetnika kmetijskega gospodarstva, kar pomeni, da je le-ta tudi obdeloval zemljišča in redil živali, zaradi česar teh sredstev ni mogoče priznati kot tožnikov dohodek iz kmetijske dejavnosti za leto 2006.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnika za pridobitev pravice do statusa kmeta (1. točka izreka) ter je tožniku naložil povrnitev stroškov postopka v znesku 7 EUR (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 30. 7. 2007 vložil zahtevo za priznanje statusa kmeta, kateri je priložil izpisek iz zemljiške knjige za ZKV št. ... k.o. ..., iz katerega je razvidno, da je solastnik travnika, stanovanjske stavbe, garaže in dvorišča s parc. št. ... k.o. ...; popis nepremičnin, ki so v njegovi lasti; potrdilo o opravljenem preizkusu znanja iz kmetijstva z dne 16. 7. 2007; dve zakupni pogodbi z dne 7. 10. 2005 in dve zakupni pogodbi z dne 15. 1. 2004. Na zaslišanju pri upravnem organu z dne 30. 7. 2007 je izjavil, da se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja 25 let, da obdeluje približno 6 ha kmetijskih površin, ki so v njegovi lasti in v lasti njegovega tasta A.A., ter zemljišča, ki jih ima v zakupu. Izjavil je tudi, da letno pridela 4.100 l vina ter da s tastom vzredita po 4 bike, pokosita 16.400 kg sena in pridelata 2.800 kg pšenice, 750 kg ječmena, 2.600 kg krompirja in 5.000 kg koruze v zrnju. Prvostopni organ je po opravljenem ugotovitvenem postopku ugotovil, da se tožnik sicer ukvarja s kmetijstvom, ter da ima opravljen preizkus znanja iz kmetijstva, vendar pa s kmetijsko dejavnostjo ne pridobiva oziroma dosega pomembnega dela dohodka. Po določbi 1. alinee 1. odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ur. p.b. (ZKZ-UPB1, Uradni list RS, št. 55/03) se za kmeta lahko šteje fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sam oziroma s pomočjo drugih, je za obdelovanje ustrezno usposobljen in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po 2. odstavku 24. člena ZKZ-UPB1 šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju. 2/3 povprečne letne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji pa je v letu 2006 znašala 9.327,00 EUR, česar pa tožnik po ugotovitvah prvostopnega organa ni dosegel. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zoper odločbo 1. stopnje zavrnil kot neutemeljeno in kot pravilno in zakonito potrdil odločitev 1. stopnje. Navedel je, da odločbi Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. ... z dne 13. 6. 2007 in št. ... z dne 6. 12. 2006, ki ju je tožnik priložil šele v pritožbi, ne more upoštevati. Po 238. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Uradni list RS, št. 24/06) lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na 1. stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na 1. stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Tožnik pa je v pritožbi navedel, da teh dejstev ni navedel na zaslišanju, ker ni vedel, da se ti prihodki upoštevajo v izračun dohodka, kar po mnenju drugostopnega organa ni opravičljiv razlog.

Tožnik v tožbi navaja, da odločbo prvostopnega organa izpodbija v delu, kjer prvostopni organ pri izračunu vrednosti kmetijske proizvodnje za leto 2006 ni upošteval živine, ki jo je v zapisniku tožnik omenil in je v letu 2006 bila v hlevu, kar je razvidno iz uradne evidence centralnega registra živali pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na podlagi navedenega trdi, da prvostopni organ pri izračunu dohodka iz kmetijstva v letu 2006 ni pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja kot je določeno v 3. odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu. Prvostopni organ bi moral upoštevati živali v izračun dohodka iz kmetijske dejavnosti, in upoštevati dejstvo, da so živali bile v hlevu in bi moral upoštevati njihovo vrednost, hkrati pa bi moral drugostopenjski organ upoštevati tudi neposredna plačila iz naslova kmetijske politike ter mu posledično podeliti pravico do statusa kmeta. Drugostopni organ bi moral upoštevati odločbo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 13. 6. 2007, s katero je bilo dodeljenih 534,62 EUR in z dne 6. 12. 2006, s katero je bilo dodeljenih 1.172,01 EUR sredstev iz ukrepov kmetijske politike. Poudarja, da na zaslišanju odločb Agencije RS za kmetijske trge ni navedel, ker kot prava neuka stranka ni vedel, da se ti prihodki vštevajo v izračun dohodka iz kmetijske dejavnosti. Na zaslišanju ter tudi pred tem ga namreč prvostopni organ ni seznanil ali opozoril na to, kaj vse se vključuje v izračun dohodka iz kmetijske dejavnosti po Zakonu o kmetijskih zemljiščih. To je razbral šele iz obrazložitve prvostopne odločbe, drugostopni organ pa njegove pravne nevednosti ni upošteval kot opravičljiv razlog, s čimer se ne strinja. Prvostopni organ je ravnal tudi nepravilno, ker pri izračunu dohodka za leto 2006 ni upošteval živali z obrazložitvijo, da jih na terenskem ogledu dne 7. 8. 2007 ni bilo v hlevu. Živali so bila v hlevu v letu 2006, kar izhaja tudi iz uradne evidence centralnega registra živali. V zapisniku je navedel tudi živali, in bi moral prvostopni organ to dejstvo preveriti po uradni dolžnosti. Sodišču predlaga, da odločbo drugostopnega organa odpravi, in da se izda pozitivna odločba, v kateri bo drugostopni organ upošteval živali in prihodke iz ukrepov kmetijske politike iz leta 2006, oziroma bo prvostopenjskemu organu naložil, da mora v izračun dohodka iz kmetijske dejavnosti iz leta 2006 upoštevati živali, ki so bile v letu 2006 v hlevu in prihodke iz ukrepov kmetijske politike, ter tako posledično odobriti pravico do statusa kmeta.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za ugotavljanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta, pri čemer je sporno, ali tožnik iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. V smislu določb ZKZ-UPB1 je kmet fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka (1. alinea 1. odstavka 24. člena ZKZ-UPB1). Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti pa se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju (2. odstavek 24. člena ZKZ-UPB1). Prvostopni upravni organ je v predmetni zadevi opravil izračun vrednosti kmetijske proizvodnje za tožnika v višini 2.075.520,00 SIT oz. 8.661,00 EUR ter ugotovil, da ne dosega minimalnega povprečnega 2/3 bruto letnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji, ki je v letu 2006 znašal 2.235.080,00 SIT oziroma 9. 702,39 EUR. Po mnenju tožnika tak izračun ni pravilen, ker niso bile upoštevane živali, ki naj bi jih gojil v letu 2006 in prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike za leto 2006. Po presoji sodišča je odločitev prvostopnega organa, potrjena z odločbo drugostopnega organa, pravilna, tožbeni ugovori pa niso utemeljeni. Iz podatkov v upravnih spisih namreč izhaja, da se je tožnik v pritožbenem postopku neutemeljeno skliceval na podatke iz centralnega registra za živali, saj se ti podatki nanašajo na KMG-MID št. ... imetnika kmetijskega gospodarstva A.A. Tudi iz priloženih odločb Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja izhaja, da so bila A.A. dodeljena sredstva na podlagi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 v skupnem znesku 1.706,63 EUR. Navedeno tako pomeni, da je v letu 2006 živali redil in obdeloval zemljišča A.A., ter so mu bila iz tega naslova dodeljena tudi sredstva na podlagi ukrepov kmetijske politike, zaradi česar teh sredstev ni mogoče priznati kot tožnikov dohodek iz kmetijske dejavnosti za leto 2006. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju : ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakon utemeljena.

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia