Jedro

Upravni organ ni dolžan presojati predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev. Upoštevati je treba, da te pripravijo projektanti oz. odgovorni projektanti, torej osebe, ki opravljajo storitve pri projektiranju oz. ki projektantu odgovarjajo, da je načrt, ki ga izdelajo, skladen s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev. Če so predvidene projektne rešitve celo revidirane in je na ta način preverjeno, ali je z načrti tehničnih rešitev dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev, kot je to v obravnavanem primeru, ko je bila v okviru revizije projektne dokumentacije opravljena tudi revizija načrt izkopov in osnovne podgradnje, ima upravni organ še toliko manj podlage za presojo strokovnih rešitev. Navedene pooblaščene osebe tudi odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki nastane tretjim osebam in ki izvira iz njihovega dela.

Ker mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze, bi lahko tožnik vzbudil dvom v predložena strokovna mnenja v postopku in v načrt izkopov in osnovne podgradnje kot delu PGD le s predložitvijo strokovno podkrepljenih dokazov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo investitorju A. d.o.o. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskih objektov s hišnimi priključki, zunanjo ter prometno ureditvijo v planski celoti V3 Vič, v območju urejanja VS 3/3 Brdo – Vrhovci, morfološki enoti 1C/3, za gradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture, za varovanje brežin ter zaščito gradbene jame, za gradnjo ceste C7 – odcep B s komunalno infrastrukturo v območju urejanja VP 3/2 Brdo kot dovozne ceste in manjkajoče komunalne infrastrukture za potrebe morfološke enote 1C/3 v območju urejanja VS 3/3 Brdo – Vrhovci, vse na tam navedenih zemljiščih v k.o. ..., po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) izdelovalca B. d.o.o. št. 139/2010, december 2008 (dopolnitve januar in juniju 2010 ter marec) in pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju izreka. Med drugimi je v 2.i točki izreka obravnavano varovanje brežin in gradbene jame. Z izpodbijanim sklepom z dne 9. 9. 2011 pa je prvostopenjski organ popravil pisno pomoto v 2.h točki izreka, ki se nanaša na zagotovitev minimalne komunalne oskrbe, in na 14. strani obrazložitve.

Iz obrazložitve odločbe je med drugim razvidno, da je tožnik kot stranski udeleženec v postopku opozarjal na geomehansko problematiko obravnavanega območja, zaradi katere bo načrtovana gradnja ogrozila stabilnost njegove hiše. Ker za svoje trditve ni predložil dokazov, upravni organ ni podvomil v pravilnost in skladnost projektne dokumentacije, v katero tudi zaradi odgovornosti projektantov in soglasodajalcev ne more posegati. Morebitni dvom odvrača tudi izjava odgovornega vodje revidiranja v reviziji projektne dokumentacije in izjava odgovornega revidenta načrta varovanja brežin in zaščite gradbene jame. Opozarja še, da PGD predvideva pred začetkom izvedbe del postavitev markerjev monitoringa na objektih sosedov in na določenih točkah na mejni črti, ki se v času gradnje spremljajo in ugotavljajo dejanski pomiki zemljine. Upravni organ je zavrnil tudi tožnikovo stališče, da bi bilo v zadevi treba pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi med drugim podrobno pojasnjuje, kako bo v obravnavanem primeru zagotovljeno varovanje brežin in zaščita gradbene jame. Poudarja, da je investitor pred pričetkom del dolžan v skladu s 45. členom PUP ugotoviti ničelno stanje obstoječih stanovanjskih objektov na robu brežine in opraviti dodatne raziskave, če bi se pokazalo, da se sestava tal razlikuje od ugotovitev v predhodno izdelanih poročilih. Na ta način je po mnenju pritožbenega organa zadostno poskrbljeno za interese lastnikov obstoječih objektov, med drugim tudi tožnikovega, ki v postopku ni predložil dokaza, ki bi nasprotoval rešitvam v PGD. Neutemeljena je tudi njegova zahteva po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja, saj ne gre za poseg, za katerega bi bilo treba na podlagi drugega odstavka 52. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) in Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju Uredba) izvesti navedeno presojo.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi uvodoma pojasnjuje, da je lastnik hiše na naslovu L. 10a, ki stoji na vrhu ... hriba na zemljišču parc. št. 1805/5 (v pripravljalni vlogi navedeno popravlja s parc. št. 1804/25) k.o. ..., neposredno nad načrtovanimi gradbenimi posegi. Zaradi neustrezne gradnje na neutrjeni brežini se je njegova hiša v preteklosti začela premikati proti dolini, zato je bil v skrajni sili pred svojo parcelo (to je v smeri sedaj nameravanih gradenj) prisiljen ustaviti drsenje hriba s pomočjo več kot 50 m dolgega in 12 m visokega ter za dolžino njegove parcele širokega nasipa. Projektanti PGD so izhajali iz zmotne predpostavke, da utrjujejo pobočje hriba, v katerem je raščena zemljina, pri čemer opozarja, da pred njegovo hišo niso bile izvedene vrtine. Tako mu ni jasno, kako je bila njegova pritožba lahko zavrnjena, saj se je investitor z geomehanskimi raziskavami in sondiranji terena izogibal njegovemu nasipu in je vrtal le ob njegovem vznožju ali pa zgoraj nad njegovo hišo, kjer ni bilo možnosti, da bi odkrili umetni nasip. Po njegovem mnenju pa je za utrditev umetnega nasipa, v katerem ni raščenega terena, treba izdelati drugačen projekt kot za običajni hrib. Zato bi morala toženka investitorju odrediti izdelavo meritev glede njegovega nasipa, ki podpira ... hrib ne le pred njegovo hišo, temveč tudi v delu, kjer stojita hiši na L. 10b in 10c. Zaradi nevarnosti ponovnega drsenja omenjenih treh hiš v dolino investitor potrebuje okoljevarstveno soglasje. Odstranitev nasipa bi namreč predstavljala čezmerno obremenitev okolja v skladu s 6. točko 3. člena ZVO-1. Sklicuje se še na 7. točko istega člena, 15., 50. in 63. člen ZVO-1. Poudarja, da 50. člena ZVO-1 ni mogoče spremeniti z nobeno uredbo in je po tem členu treba izvesti presojo vplivov na okolje tudi v primerih, ki v Uredbi niso našteti. Predlaga, naj sodišče izpodbijana odločbo in sklep odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Investitor A. d.o.o. v odgovoru na tožbo na podlagi povzemanja vsebine posameznih geoloških oz. geomehanskih poročil zavrača tožnikove pomisleke kot strokovno neutemeljene in poudarja, da bo sanacija brežine izvedena kot varnostni ukrep proti zdrsu oz. zemeljskemu plazu. Iz odgovora tudi izhaja, da so bile v neposredni okolici objekta L. 10a narejene štiri vrtine. Neutemeljene so navedbe o nepoznavanju sestave tal, saj je iz poročil izdelovalcev C. in D. jasno razvidno, do kod sega nasutje in na kateri višini se začne raščen teren. Poudarja, da je kljub milejšim zahtevam v geomehanskem poročilu za zaščito varovanja brežine v PGD predviden niz treh namesto dveh sider, gradbena jama pa bo zaradi varnosti obstoječih objektov nad brežinami zavarovana po celotni dolžini in ne le deloma, navedeno pa se izvede že pred izkopom. Poudarja, da je PGD projekt varovanja brežine in zaščite gradbene jame izdelal strokovnjak z licenco v skladu z Zakonom o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in da je bila po določbah tega zakona izdelana revizija PGD projekta zaščite brežin, medtem ko je tožnik navajal le dejstva, ne da bi njihovo resničnost v postopku tudi dokazal oz. predlagal izvedbo ustreznih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da projektne rešitve niso ustrezne. Ker je neutemeljeno tudi stališče, da je za predmetno stanovanjsko zazidavo treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, prizadeta stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne, tožniku pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožnik v pripravljalni vlogi meni, da bi moral dejansko stanje po uradni dolžnosti ugotavljati upravni organ. Če je v elaboratih C. in D. zapisano, da nobena vrtina ni pokazala več kot 3,7 m nasutja, stranke pa so v postopku navajale, da so pred njihovimi hišami 12 m visoki nasipi, je bil upravni organ zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja dolžan zadevi priti do dna. Poleg tega gre v primeru, če bi nek gradbeni poseg sredi Ljubljane lahko povzročil okoljsko nesrečo – zemeljski plaz, ki bi odnesel tri stanovanjske hiše s stanovalci vred –, za poseg, ki lahko pomembno vpliva na okolje. Zato bi investitor zanj moral pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da načrtovana gradnja leži v morfološki enoti 1C/3. V njej je treba za vsak poseg, kot to zahteva 45. člen Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88 in naslednji ter Uradni list RS, št. 40/92 in naslednji, v nadaljevanju PUP), upoštevati geomehansko poročilo, ki ga je pod št. DN 2001957/2006 dne 26. 10. 2006 izdelal D. d.o.o., Preliminarno geotehnično mnenje, ki ga je pod št. 44/07 z datumom junij 2007 izdelal E. d.o.o., in strokovno mnenje o geotehnični problematiki izdelovalca F., št. R-44-07 z dne 3. 10. 2007. Na njihovi podlagi je treba obvezno pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo začasnega varovanja za nasutje brežin in začasnega varovanja izkopov za gradbeno jamo ter projektno dokumentacijo dokončanja varovanja nasutja brežin, ki morajo biti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Isti člen PUP določa, da je v primeru, če se pri izvedbi varovanja brežin in gradbene jame ugotovi drugačna sestava tal kot v geomehanskem poročilu in projektni dokumentaciji, treba obvezno narediti dodatne vrtine in v skladu z rezultati izdelati dopolnitev projektne dokumentacije za varovanje brežin in gradbene jame. Po istem členu mora strokovna geološka služba na investitorjeve stroške pred pričetkom del ugotoviti ničelno stanje obstoječih stanovanjskih objektov na robu brežine.

Upravni organ je glede izpolnjevanja zahtev iz 45. člena PUP v izpodbijani odločbi ugotovil, da je bil v skladu s priporočili in mnenji iz omenjenega člena izdelan načrt izkopov in osnovne podgradnje št. 27/08–PGD–8–I, januar 2009 (dopolnitve marec in junij 2010 ter marec 2011), izdelovalca G. d.o.o., ki je sestavni del PGD, za ta načrt pa je bilo pridobljeno tudi pozitivno revizijsko poročilo. Poleg navedenega je sestavni del projektne dokumentacije tudi dodatno geološko – geotehnično poročilo št. 123/08/G08089-SZ, avgust 2008, izdelovalca C. d.o.o., ki je povzelo ugotovitve dodatnih raziskav, v okviru katerih so bile zaradi zahtevnega terena izvedene dodatne štiri geomehanske vrtine na zgornjih robovih brežine. V njem so dani predlogi ureditve brežin in zaščite gradbene jame. Upravni organ še navaja, da so predhodna raziskovalna dela, ki so zajemala devet vrtin, predstavljala podlago za pripravo geomehanskega poročila za potrebe načrtovanja in izgradnje na območju Brdo VS 3/3, ki ga je izdelal D. in na katerega se sklicuje 45. člen PUP. Predhodne geomehanske raziskave so bile izvedene tudi v neposredni bližini tožnikovega objekta.

Preden pristojni upravni organ izda gradbeno dovoljenje, mora preveriti, ali so za to izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1, med drugim, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka), ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so revizijo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta (4. točka). Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08), izdan na podlagi pooblastila iz 40. člena ZGO-1, določa podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije.

Po mnenju sodišča že iz navedenih določb izhaja, da upravni organ ni dolžan presojati predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev. Upoštevati je treba, da te pripravijo projektanti oz. odgovorni projektanti, torej osebe, ki opravljajo storitve pri projektiranju (4.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1) oz. ki projektantu odgovarjajo, da je načrt, ki ga izdelajo, skladen s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev (4.2.1. točka istega člena). Če so predvidene projektne rešitve celo revidirane in je na ta način preverjeno, ali je z načrti tehničnih rešitev dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev (tretji odstavek 53. člena ZGO-1), kot je to v obravnavanem primeru, ko je bila v okviru revizije projektne dokumentacije opravljena tudi revizija načrt izkopov in osnovne podgradnje, ima upravni organ še toliko manj podlage za presojo strokovnih rešitev. Navedene pooblaščene osebe tudi odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki nastane tretjim osebam in ki izvira iz njihovega dela (32. člen ZGO-1), pri čemer revident in odgovorni revident s potrditvijo dokumentacije postaneta s projektantom in odgovornim projektantom solidarno odškodninsko odgovorna za njene napake zaradi neizpolnjevanja bistvenih zahtev (peti odstavek 53. člena ZGO-1).

Ne more biti dvoma, da je vprašanje zavarovanja brežine, ki se dviga nad zemljiščem načrtovane gradnje in na vrhu katere stoji tožnikova hiša, povezano s strokovnim področjem geomehanike. Ker mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze (prvi odstavek 65. člena ZGO-1), bi lahko tožnik vzbudil dvom v predložena strokovna mnenja v postopku in v načrt izkopov in osnovne podgradnje kot delu PGD le s predložitvijo strokovno podkrepljenih dokazov. Šele nasprotne strokovne študije bi pri upravnem organu lahko vzbudila dvom v pravilnost predložene projektne dokumentacije. Tako stališče izhaja tudi iz sodbe VS RS v zadevi I Up 928/2006. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnik tovrstnega dokaza, ki bi vzbudil dvom v zadostnost geomehanskih raziskav in na tej podlagi v PGD predvidenih zaščitnih ukrepov za varstvo brežin in gradbene jame, ni predložil. Po presoji sodišča je zato bistveno, da je bil investitor seznanjen s problematiko stabilnosti brežin oz. je zanjo vedel, saj je nanjo, kot ugotavlja sodišče, opozorilo že geomehansko poročilo iz 45. člena (izdelovalec D., št. DN 2001957/2006 z dne 26. 10. 2006), ki se nahaja tudi v predloženih upravnih spisih. Na katerih mestih je bilo treba napraviti vrtine oz. v kakšnem obsegu, da bo na podlagi dobljenih podatkov mogoče sprejeti ustrezno rešitev varovanja brežin in gradbene jame, pa je stvar strokovne presoje oseb oz. organizacij, pooblaščenih za pripravo posameznih načrtov, ki sestavljajo PGD. Glede na navedeno tožnik le z navedbami, da so bile raziskave opravljene tam, kjer ni bilo možnosti, da bi odkrili umetni nasip, ne more izpodbiti pravilnosti načrta izkopov in osnovne podgradnje (varovanje brežin in zaščita gradbene jame) št. 27/08-PGD-8-I izdelovalca G. Sodišče se zato strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je upravni organ zavrnil tožnikove tovrstne ugovore (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Zmotno je tožnikovo prepričanje, da bi moral investitor za načrtovani poseg, ker po njegovem mnenju predstavlja nevarnost za plazenje brežine, na kateri stoji njegova stanovanjska hiša, pridobiti okoljevarstveno soglasje. Po 50. členu ZVO-1 je treba pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Navedeni člen je umeščen pod naslov „1. Presoja vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje“. Členi 51. do 56.c, ki so združeni v podnaslovu 1.1. Presoja vplivov na okolje, podrobneje določajo postopek presoje vplivov, členi 57. do 65. (podnaslov 1.2. Okoljevarstveno soglasje) pa podrobneje predpisujejo postopek za izdajo navedenega soglasja.

Iz navedenega izhaja, da je 50. člen ZVO-1 v razmerju do naslednjih členov splošna določba, ki za določene posege v okolje uvaja obveznost presoje vplivov na okolje in izdajo okoljevarstvenega soglasja. Kateri posegi lahko zaradi svojih značilnosti, lokacije in možnih vplivov pomembno vplivajo na okolje, pa predpiše vlada (drugi odstavek 51. člena ZVO-1). Na ta način je zagotovljeno, da je morebitni investitor vnaprej seznanjen, za kakšen poseg bo moral zagotoviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, ki je v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja eden od pogojev za njegovo izdajo (3. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). Navedeno pomeni, da je vsebina 50. člena ZVO-1 podrobneje opredeljena v nadaljnjih členih. S tem ko vlada na podlagi meril iz drugega odstavka 51. člena ZVO-1 predpiše vrste posegov, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, po presoji sodišča v ničemer ne omejuje, ampak le dodatno pojasnjuje, kateri so posegi, ki lahko pomembno vplivajo na okolje. Zato je zmotno tožnikovo stališče, da naj bi 50. člen ZVO-1 dajal podlago za presojo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja tudi v primerih, ki v Uredbi niso našteti, v konkretnem primeru zaradi gradnje ob vznožju – sodeč po ugotovitvah v poročilu D. nestrokovno izvedenega – nasipa. Ugotovitve upravnega organa, da načrtovana gradnja, kot je predvidena v projektni dokumentaciji, ne sodi med posege iz Uredbe, pa tožnik v tožbi ne izpodbija.

Ker niti ostale tožbene navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi, tožnik pa ne navaja nobenih razlogov v zvezi z izpodbijanim popravnim sklepom, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Glede na navedeno prizadeta stranka ni upravičena do povračila stroškov, ki jih je priglasila v odgovoru na tožbo.