Jedro

Odvzem (in uničenje) predmeta predstavlja poseg v lastninsko pravico. Ta je lahko utemeljen, če razlogi splošne varnosti, varovanja življenja in zdravja ljudi pretehtajo nad pravico do lastnine. Zato mora sodišče pri odločitvi o odvzemu predmeta tehtati med težo ukrepa in pomenom za posameznika, ki se mu odvzema predmet lastnine, in razlogi splošne varnosti, ki naj zagotovijo pravico drugih do varnosti. Da bi tehtanje lahko v konkretnem primeru opravilo, pa mora dati lastniku predmeta možnost, da se o okoliščinah zadeve izjavi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče ustavilo postopek o prekršku zoper obdolženega mladoletnega, ker v času storitve prekrška še ni bil star 14 let ter na podlagi drugega odstavka 137. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) odločilo, da se zaseženi moped (opisan v izreku) zaseže in po pravnomočnosti sklepa uniči. 2. Zoper odločitev o odvzemu in uničenju predmeta se zaradi kršitve materialnopravnih določb pritožuje zakoniti zastopnik mladoletnika. Sodišče je po mnenju pritožnika zgolj pavšalno in napačno zaključilo, da je treba moped trajno izločiti iz prometa, saj naj bi bil nevaren za voznika in za druge udeležence v prometu. Pritožnik meni, da s takšnim odvzemom ni podano sorazmerje med posegom v lastninsko pravico na eni strani in zmanjšanjem stopnje ogroženosti varnosti voznika in drugih udeležencev v prometu. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up 125/98 z dne 28.9.2000. Iz potrdila o tehničnem pregledu je zgolj razvidno, da vozilo do popravila ne sme biti udeleženo v cestnem prometu, kar pomeni, da je vozilo treba izločiti iz prometa le začasno. Prav tako je moč iz obrazložitve zaključiti le, da je vozilo nevarno le zato, ker predelava ni bila odobrena. Zakon o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV-1) v 18. členu določa, da je v primeru predelave možna posamična odobritev predelanega vozila, prav tako je možno na predelanem vozilu vzpostaviti prejšnje stanje, tako da bo spet omogočalo hitrosti le do 25 km/h. Sodišče bi zato ob upoštevanju načela sorazmernosti lastniku vozila moralo naložiti le ponovno namestitev blokade mopeda na konstrukcijskih 25 km/h oziroma opravo posamične odobritve predelave vozila. Pritožnik soglaša, da vožnja predelanega mopeda predstavlja hujšo obliko ogrožanja varnosti in obžaluje, da je njegov sin upravljal z mopedom, ki ni tehnično brezhiben, vendar je pri tem treba upoštevati, da je moped kupil le dva dni pred dogodkom ter da ga sin do tega dne ni uporabljal. Pred registracijo tehničnega pregleda mopeda ni bilo treba opraviti, saj je to storil že prejšnji lastnik. Mladoletnik in zakoniti zastopnik nista vedela, da je moped predelan. Pritožnik je na dan storitve prekrška prišel v I. po sina in moped, ki sploh še ni bil pripravljen za vožnjo, saj je bilo treba zamenjati gume, popraviti motorne dele, svetlobna telesa. Pritožnikov namen je bil popraviti moped in ga sinu izročiti v uporabo po dopolnjenem 14 letu. Namesto da bi počakal, pa se je sin odpeljal z mopedom z dvorišča, na katerem prebiva z mamo, in na katerega pritožnik ne želi vstopati. Pritožnik ni pričakoval, da se bo sin odpeljal z mopedom. Nadalje še opozarja, da sodišče ni postopalo skladno s členi 180, 182 in 183 ZP-1, saj obdolženega mladoletnika ni zaslišalo, prav tako njegovim staršem ni dalo možnosti seznanitve s potekom postopka ter dalo možnosti izjave.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi določbe drugega odstavka 137. člena Zakona o prekrških (ZP-1), po kateri se predmeti, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti, odvzamejo tudi tedaj, kadar se postopek za prekršek ustavi, če to terjajo razlogi splošne varnosti, varovanja življenja in zdravja ljudi, varstva okolja, varnosti gospodarskih razmerij ali razlogi morale. Sklep je sodišče izdalo brez zaslišanja mladoletnika oziroma njegovega zakonitega zastopnika in tudi ne da bi jima na kakšen drug način dalo možnost izjave. Na podlagi listinskih dokazov v spisu je ugotovilo, da je bila na tehničnem pregledu na motornem kolesu ugotovljena kritična napaka, zaradi katere vozilo ni tehnično brezhibno in ne sme biti udeleženo v cestnem prometu, saj dosega hitrost 77,4 km/h, kar je skoraj trikrat več od hitrosti, ki je zanj konstrukcijsko določena (to je 25 km/h). Predelava vozila tudi ni bila odobrena.

5. Odvzem (in uničenje) predmeta predstavlja poseg v lastninsko pravico. Ta je lahko utemeljen, če razlogi splošne varnosti, varovanja življenja in zdravja ljudi pretehtajo nad pravico do lastnine. Zato mora sodišče pri odločitvi o odvzemu predmeta tehtati med težo ukrepa in pomenom za posameznika, ki se mu odvzema predmet lastnine, in razlogi splošne varnosti, ki naj zagotovijo pravico drugih do varnosti. Da bi tehtanje lahko v konkretnem primeru opravilo, pa mora dati lastniku predmeta možnost, da se o okoliščinah zadeve izjavi. V predmetni zadevi mladoletnik in njegov zakoniti zastopnik te možnosti vse do izdaje izpodbijanega sklepa nista imela. Že iz tega razloga je zato moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep v točki II pa razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločitev (peti odstavek 163. člena ZP-1). Pri ponovljenem odločanju se bo moralo opredeliti do navedb v pritožbi in v zvezi s tem po potrebi izvesti predlagane dokaze.