Jedro

9. člen Uredbe 2000 je torej predpisoval način jemanja vzorcev mleka in način izračunavanja tako števila somatskih celic kot določanje SŠMO, v obeh primerih se je skliceval na vzorčenje veterinarske službe, le da je v 6. točki za ugotavljanje števila somatskih celic v celoti povzel besedilo Pravilnika, v 4. točki za določanje SŠMO pa se je na Pravilnik le skliceval.

Izrek

Pritožba se zavrne in v ugodilnem delu (točka 1 izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožniku še razliko v ceni oddanega mleka za avgust 2000 v višini 241.196,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.9.2000 dalje do plačila in za september 2000 v višini 227.961,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2000 dalje do plačila ter mu povrniti 204.977,00 SIT pravdnih stroškov z obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek (za nadaljnjih 3.871,00 SIT) je zavrnilo. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožena stranka pri plačilu odkupljenega mleka tožniku cene ni obračunala v skladu z Uredbo o določitvi elementov odkupne cene kravjega mleka (v nadaljevanju Uredba 2000). Ta Uredba je bila po stališču sodišča nejasna v delu, ki se nanaša na način izračunavanja skupnega števila mikroorganizmov v oddanem mleku, vendar pa je sodišče z razlago Uredbe, upoštevajoč, da je tožnik šibkejša stranka ter upoštevajoč razlago Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovilo, da je tožena stranka tožniku izračunavala ceno odkupnega mleka v njegovo škodo.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka po pooblaščenki. V pritožbi navaja, da je stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pri izračunavanju SŠMO v mleku uporabiti geometrijsko povprečje, napačno, saj je v Uredbi 2000 tak način izračunavanja povprečja določen samo za izračun števila somatskih celic. Glede slednjih 9. člen Uredbe jasno predpisuje geometrijsko povprečje v obdobju treh mesecev. Po mnenju pritožbe zato ne drži, da naj bi bila Uredba 2000 nejasna. Nasprotno, po mnenju pritožnice pojem povprečja predpostavlja aritmetični izračun, Uredba pa je pri izračunavanju števila somatskih celic določila izjemo. Tak način pa se po pričevanju Pipana in zastopnice tožene stranke ni nikoli v preteklosti uporabljal tudi za izračun SŠMO v mleku. Do različnih tolmačenj Uredbe 2000 je prišlo šele na pobudo tožeče stranke. Iz besedila Uredbe2000 je jasno, da obstaja razlika med povprečjem in geometrijskim povprečjem ter da se po 10. členu Uredbe navadna (aritmetična) sredina oz. povprečje uporablja za izračun vrednosti mlečne maščobe, beljakovin in SŠMO, geometrijsko povprečje pa za izračun števila somatskih celic. Tudi ne drži, da naj bi iz pojasnila Ministrstva za kmetijstvo izhajalo, da je potrebno uporabiti tudi pri SŠMO geometrijsko povprečje. V tem pojasnilu je namreč ministrstvo navedlo le dve možni interpretaciji Uredbe 2000. Če bi bil geometrijski način izračuna res predpisan že v prvi uredbi, ne bi bilo nobenega razloga za spremembo Uredbe, ki je šele v letu 2001 izrecno predpisala za izračun SŠMO geometrijsko povprečje. Sicer pa tudi nova Uredba ohranja razliko med povprečjem in geometrijskim povprečjem, saj govori o povprečni vsebnosti maščob in beljakovin, geometrijsko povprečje pa predpisuje za ugotavljanje števila somatskih celic in SŠMO. To jasno kaže, da je bila pripravljalcem Uredbe poznana razlika med enim in drugim povprečjem. Vsebina Pravilnika o veterinarsko sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko sanitarnih pregledih in pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora (v nadaljevanju Pravilnik - Ur. l. RS, št. 100/99) se ne nanaša na način izračunavanja odkupne cene mleka, zato tega Pravilnika ni mogoče upoštevati. Res so nekatere kmetijske zadruge na pritisk zainteresiranih kmetov začele pri izračunu SŠMO uporabljati geometrijsko povprečje, vendar jim ne Uredba ne kakšen drug predpis ni preprečeval, da bi svojem članom plačevale mleko po višjih odkupnih cenah. Očitno sta bila torej v zadrugah po Sloveniji v letu 2000 uveljavljena dva različna sistema izračunavanja. Nova Uredba pa velja šele od njenega sprejetja dalje, torej šele za leto 2001. Tožeča stranka je po pooblaščenki podala odgovor na pritožbo v katerem odgovarja na posamezne trditve tožene stranke in pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe ter zahteva povrnitev stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Elemente za obračun vrednosti odkupljenega mleka je v spornem obdobju predpisovala Uredba o določitvi elementov odkupne cene kravjega mleka ( Ur. l. RS, št. 59/2000) v 10. členu. Ta člen je predpisoval, da se pri obračunu upoštevajo: povprečna vsebnost mlečne maščobe in beljakovin, ugotovljena v tekočem mesecu, povprečno SŠMO, ugotovljeno v zadnjih dveh mesecih in povprečno število somatskih celic v zadnjih treh mesecih. Za vse tri elemente je torej določena (nedefinirana) povprečna vrednost, le časovni razpon, v katerem se to povprečje izračunava, je za posamezne elemente različen. Način jemanja vzorcev pa je bil predpisan v 9. členu in sicer za ugotavljanje števila somatskih celih v 6. točki, za določanje skupnega številka mikroorganizmov pa v 4. točki. V obeh primerih je bilo predpisano, da vzorce odvzame veterinarska služba v skladu s svojimi predpisi, pri čemer je bilo v 6. točki glede ugotavljanja števila somatskih celic še določeno, da je število somatskih celic geometrično povprečje v obdobju treh mesecev, z vsaj enim vzorcem mesečno, v 4. točki pa je bilo predpisano, da se določanje SŠMO opravi ob upoštevanju vzorcev, ki jih odvzame veterinarska služba v skladu s Pravilnikom o načinu opravljanja veterinarsko sanitarnega pregleda in kontrole živali pred zakolom in proizvodov živalskega izvora (že omenjeni Pravilnik). Ta Pravilnik pa je v 150. členu določal standarde, ki morajo biti izpolnjeni, da se mleko lahko uporablja za proizvodnjo pitnega mleka in mlečnih izdelkov, pri čemer je bilo v 1. alineji 1.a točke določeno za skupno število mikroorganizmov geometrijsko povprečje pri 30° C na ml surovega mleka v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema mesečno, pri številu somatskih celic pa geometrijsko povprečje na ml surovega mleka v obdobju treh mesecev z vsaj enim vzorcem mesečno. 9. člen Uredbe 2000 je torej predpisoval način jemanja vzorcev mleka in način izračunavanja tako števila somatskih celic kot določanje SŠMO, v obeh primerih se je skliceval na vzorčenje veterinarske službe, le da je v 6. točki za ugotavljanje števila somatskih celic v celoti povzel besedilo Pravilnika, v 4. točki za določanje SŠMO pa se je na Pravilnik le skliceval. Zato ne drži pritožbena trditev, da besedilo Pravilnika nima nobenega vpliva na določitev elementov odkupne cene mleka po Uredbi 2000. Ker je torej 10. člen Uredbe 2000 predpisoval glede vseh treh elementov (nedefinirane) povprečne vrednosti, 9. člen pa način jemanja vzorcev in določanje SŠMO ter ugotavljanje števila somatskih celic v skladu s Pravilnikom, slednji pa je glede obeh teh elementov predpisoval izračun geometrijskega povprečja, je tudi po oceni pritožbenega sodišča izračun, ki se ga je posluževala tožena stranka, napačen. To izhaja tudi iz vsebine pojasnila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 2.11.2000, ki opozarja, da se za obračun mleka upošteva geometrično povprečje v skladu s Pravilnikom in evropsko direktivo.

Nova Uredba iz leta 2001 je izrecno predpisala, da za izračun minimalne odkupne cene mleka velja povprečna vsebnost mlečne maščobe in beljakovin, geometrijsko povprečje SŠMO in geometrijsko povprečje števila somatskih celic, kar pa ne pomeni, da je ta Uredba vsebinsko za izračunavanja elementov določila drugačne kriterije kot so bili v prejšnji Uredbi. Prav zaradi jasnosti novega 6. člena, se namreč novi uredbi ni potrebno več sklicevati na Pravilnik, kot se je morala prejšnja Uredba, ki je v 10. členu govorila le na splošno o povprečnih vrednostih.

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeča stranka do povrnitve stroškov pritožbenega postopka ni upravičena, saj v odgovoru na pritožbo ni pojasnila ničesar novega in njene navedbe niso v ničemer pripomogle k dodatni razjasnitvi zadeve. Zato ne gre za potrebne pravdne stroške v smislu 155. člena ZPP.