Jedro

Tožeča stranka je v pritožbi zatrjevala, da so objekti in površine na mejnih prehodih javna infrastruktura, zato ni zavezanka za plačilo NUSZ, in se pri tem sklicevala na določbo 218. člena ZGO-1. Glede na navedeno bi moral drugostopenjski organ najprej zavzeti stališče, ali so mejni prehodi in v njihovem sklopu zgrajeni objekti sploh objekti gospodarske javne infrastrukture v smislu ZGO-1, zaradi česar se NUSZ za zemljišča, na katerih stojijo, ne plačuje.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada Nova Gorica, št. 4224-7-00140/2010-11021-11 z dne 6. 10. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Davčna uprava RS, Davčni urad Nova Gorica, je z izpodbijano odločbo Ministrstvu za javno upravo odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2010 od zemljišč, na katerih stojijo objekti na naslovu A. in v območju mednarodnega prehoda B. v skupnem znesku 16.305,60 EUR.

Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnil, saj je štel, da v obravnavanem primeru ne gre za objekte gospodarske javne infrastrukture. Ne mejni prehod A. ne mednarodni mejni prehod B. namreč nista mejna prehoda. Zato je treba za ta zemljišča odmeriti NUSZ v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da država ob vsakokratnem sprejetju novega Zakona o nadzoru državne meje ni izdajala novih odločb o določitvi mejnih prehodov, zato te veljajo še naprej. Tako je država ugotovila obseg mednarodnega mejnega prehoda B. z odločbo z dne 31. 7. 1997. Po veljavni zakonodaji so vsi mejni prehodi, ki so kot taki določeni, še vedno mejni prehodi bodisi na notranji ali zunanji meji. To izhaja tudi iz 51. člena Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2). Upoštevati je treba, da je status mejnega prehoda kot lex specialis določil kasnejši Zakon o graditvi objektov na mejnih prehodih (ZDVGOMP). Njegova določba, ki opredeljuje mejni prehod kot infrastrukturni objekt državnega pomena, pa ne loči med posameznimi nepremičninami, stavbami in ostalimi objekti na mejnih prehodih, ampak obravnava mejni prehod kot zaključeno celoto. Zato je nepravilna izločitev posameznih objektov na mejnem prehodu in odmera nadomestila zanje, kot je bilo to storjeno z izpodbijano odločbo. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe, nanjo pa vsebinsko ni odgovorila.

V zadevi ni sporno, da je bil NUSZ odmerjen za zemljišča, na katerih stojijo v izreku odločbe navedeni objekti, torej od zazidanih stavbnih zemljišč. Po prvem odstavku 218. člena ZGO-1 se določbe prve alineje prvega odstavka 56. člena ZSZ, torej da ostaja v veljavi ZSZ/84 v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ, uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen ZGO-1. Po drugem odstavku istega člena se kot zazidana stavbna zemljišča, za katera se odmeri NUSZ, štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. V skladu s 1.6. točko drugega odstavka 2. člena ZGO-1 je objekt gospodarske javne infrastrukture tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist. Iz navedenega izhaja, da ni vsakršna javna infrastruktura tudi gospodarska javna infrastruktura.

V zadevi je sporno, ali je bil NUSZ odmerjen za zemljišča, na katerih stojijo objekti gospodarske javne infrastrukture. V obrazložitvi izpodbijane odločbe o tej okoliščini razlogi niso navedeni. Kot je razvidno iz pritožbe, je tožeča stranka v njej zatrjevala, da so objekti in površine na mejnih prehodih javna infrastruktura, zato ni zavezanka za plačilo NUSZ, in se pri tem sklicevala na določbo 218. člena ZGO-1. Glede na navedeno bi moral drugostopenjski organ najprej zavzeti stališče, ali so mejni prehodi in v njihovem sklopu zgrajeni objekti sploh objekti gospodarske javne infrastrukture v smislu ZGO-1, zaradi česar se NUSZ za zemljišča, na katerih stojijo, ne plačuje. Tega ni storil, čeprav bi šele stališče, da je mejni prehod objekt gospodarske javne infrastrukture, zahtevalo ugotavljanje, ali imajo objekti v obravnavanem primeru sploh namembnost mejnega prehoda.

Sodišče zato zaradi odsotnosti razlogov v prvostopenjski odločbi in nepopolnih razlogov v obrazložitvi pritožbene odločbe ne more preizkusiti tožbenega očitka, da je bil NUSZ v zadevi neutemeljeno odmerjen. Navedeno pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopalo državno pravobranilstvo, se ji priznajo stroški v višini 350 EUR. Navedeni znesek je določen v drugem odstavku 3. člena Pravilnika za primer, ko tožnika v postopku zastopa odvetnik. Državno pravobranilstvo namreč v skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra) pred sodiščem zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. V tem primeru se glede na prvi odstavek 16. člena stroški zastopanja obračunavajo po odvetniški tarifi, kar pomeni, da je v stroškovnem pogledu položaj državnega pravobranilstva enak odvetnikovemu.