Jedro

Toženka je očitke v pisnem opozorilu pred odpovedjo zadostno konkretizirala, saj je iz opisa razvidno kdaj in na kakšen način je tožnik kršil delovne obveznosti. Ni potrebno, da delodajalec do potankosti opiše sporni dogodek (npr. tako, da navede, kaj točno je tožnik izrekel nadrejeni). Posebej ob upoštevanju, da gre v konkretnem primeru za presojo pisnega opozorila, osnovni namen katerega je, da se delavca opozori na neustrezno ravnanje in odvrne od ponavljanja kršitev.

Zgolj dejstvo, da delavec nadrejenemu predstavi svoje (drugačno) mnenje sicer res ni mogoče šteti za kršitev delovnih obveznosti, lahko pa kršitev predstavlja, če se delavec ob tem neprimerno vede tako, da nadrejenega sploh ne posluša oziroma upošteva, mu ne pusti do besede ipd.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 5. 2014 nezakonita ter sklenilo, da se umik tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek glede vrnitve nazaj na delo in prijavo v zavarovanje od dneva prenehanja delovnega razmerja, vzame na znanje in se postopek v tem delu ustavi. Ugotovilo je, da je tožnik huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, saj v času od 5. 5. 2014 do 12. 5. 2014 kot mojster oddelka ni upošteval navodil in predstavitve izdelovanja modela lastnika L. M. pri izdelavi čevljev za francoskega kupca, zaradi česar je bilo potrebno popraviti 720 parov že izdelanih čevljev in ogroženo naročilo francoskega kupca. Poleg tega je ugotovilo, da je toženka pred tem, 6. 11. 2013 tožniku podala zakonito in utemeljeno predhodno opozorilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 5. 2014. Presodilo je, da predhodno opozorilo z dne 6. 11. 2013 ni bilo zakonito oziroma utemeljeno in je že iz tega razloga odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 5. 2014 nezakonita.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila v opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi kršitev navedena na način, da tudi za tožnika ni dilem, za katero kršitev gre. V opozorilu je bil naveden datum, kakor tudi opis kršitve - da je nadrejena M. Z. tožniku podala navodila za delo, da je ni poslušal, da so bila navodila dana v zvezi z izdelavo vzorcev, da se je tožnik vedel neprimerno in na kakšen način. Kot izhaja iz tožnikovega zaslišanja, mu je bilo jasno, kaj mu je dejala nadrejena. Če delavec ve, kaj se mu očita, ne gre za nejasen opis kršitve. Sodišče druge stopnje je zavzelo napačno materialno pravno stališče, da je bilo opozorilo nejasno in zato nezakonito. Tožnik je v pritožbi zatrjeval, da kršitve iz opozorila 6. 11. 2013 ni storil, ker ni kričal in je le izrazil svoje strokovno mnenje. S tem je potrdil, da je razumel zahteve, vendar jih je štel za nestrokovne. Ker je bila M. Z. tožniku nadrejena, je bil dolžan poslušati njena navodila. Vsak delavec je dolžan spoštovati navodila nadrejenih in nima pravice presojati, ali je neko navodilo v tistem trenutku poslovno pravilno.

4. Tožnik je podal odgovor na revizijo in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji, v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Toženka je v pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 11. 2013 tožniku očitala, da tega dne ni hotel poslušati navodil nadrejene M. Z. v zvezi z delom pri izdelavi vzorcev obutve, ampak se je do nje neprimerno vedel s tem, da je nanjo v prisotnosti ostalih delavcev kričal in samovoljno predstavljal probleme, ki so nastali in bodo nastali pri izdelavi čevljev.

8. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju izpovedi prič M. Z. in njej nadrejenega S. D., ki jima je sodišče verjelo, zaključilo, da so očitki iz opozorila dokazani, da je tožnik s svojim ravnanjem kršil 33. in 34. člen Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in naslednji, v nadaljevanju ZDR-1) in je zato opozorilo utemeljeno in zakonito. Sodišče druge stopnje je nasprotno menilo, da opozorilo ni zakonito in utemeljeno, ker očitane kršitve v opozorilu niso dovolj jasne, in ker toženka niti v sodnem postopku ni ponudila dejanske podlage za kršitev z dne 6. 11. 2013. Poleg tega je presodilo, da očitek, da je tožnik tega dne na nadrejeno kričal, ni dokazan1, preostali očitki pa naj niti ne bi predstavljali kršitev delovnih obveznosti.

9. Nepravilno je stališče sodišča druge stopnje, da očitane kršitve niso dovolj jasne. Kljub nekoliko nerodnemu zapisu v pisnem opozorilu z dne 6. 11. 2013 je toženka v sodnem postopku pojasnila, da je M. Z. tega dne pristopila do tožnika, da mu prenese navodila za delo, vendar mu jih ni mogla prenesti, saj je ni hotel poslušati, temveč je začel kričati in na svoj način razlagati probleme v zvezi z izdelavo vzorcev. Ker z neprimernem vedenjem ni nehal, je tožnika pustila in napisala prijavo kršitve delovne obveznosti.2 Bistvo očitkov iz opozorila torej je, da nadrejena tožniku zaradi njegove neprimerne reakcije (oz. kot je navedeno v opozorilu „ker je ni poslušal ampak se je neprimerno vedel“) ni mogla posredovati navodil za delo oziroma mu odrediti dela. Gre za zadostno konkretizacijo očitkov, saj je iz opisa razvidno, kdaj in na kakšen način je tožnik kršil delovne obveznosti. Ni potrebno, da delodajalec do potankosti opiše sporni dogodek (npr. tako, da navede, kaj točno je tožnik izrekel nadrejeni). Dodatno je treba upoštevati, da gre za pisno opozorilo, katerega osnovni namen je, da se delavca opozori na neustrezno ravnanje in odvrne od ponavljanja kršitev ter da tožnik, kot toženka pravilno opozarja, ve, kateri dogodek ima toženka v mislih, saj tudi sam priznava, da je tega dne prišlo do konflikta med njim in nadrejeno. Nepravilno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da bi morala toženka navesti, kakšna so bila navodila nadrejene. Glede na to, da je toženka v sodnem postopku zatrjevala, da nadrejena tožniku navodil niti ni mogla prenesti (ker je ni hotel poslušati), za presojo, ali je očitana kršitev v konkretnem primeru podana, ni bistveno, kakšna navodila je tožniku želela prenesti.

10. Neutemeljeno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da očitanih ravnanj (razen neprimernega vedenja s kričanjem) ni mogoče šteti za kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katerih bi bilo delavca utemeljeno opozarjati s predhodnim opozorilom. Zgolj dejstvo, da delavec nadrejenemu predstavi svoje (drugačno) mnenje, sicer res ni mogoče šteti za kršitev delovnih obveznosti, lahko pa kršitev predstavlja, če se delavec ob tem neprimerno vede tako, da nadrejenega sploh ne posluša oziroma upošteva, mu ne pusti do besede ipd. Sodišče druge stopnje je tudi samo ugotovilo, da je do določenega nesoglasja med tožnikom in nadrejeno prišlo, vendar je zaradi zmotne materialnopravne presoje, da očitki (razen kričanja) niso dovolj konkretizirani oziroma, da niti ne predstavljajo kršitev pogodbenih obveznosti, vsaj preuranjeno zaključilo, da je opozorilo že iz teh razlogov nezakonito in neutemeljeno, posledično pa tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi.

11. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. V ponovljenem sojenju naj sodišče druge stopnje, upoštevaje zgoraj zavzeta izhodišča ponovno odloči o tožnikovi pritožbi.

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

1 Sodišče druge stopnje je v tem delu brez glavne obravnave spremenilo dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, vendar revizija v zvezi s tem bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja. 2 Delodajalec lahko v sodnem postopku dodatno oziroma podrobneje obrazloži odpovedni razlog (ne sme pa navajati drugih razlogov).