31. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 24. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 673/2004 z dne 8. 12. 2004 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. K 47/00 z dne 12. 5. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil spoznan za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 212. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ). Izrečena mu je bila kazen šest let zapora, v izrečeno kazen pa všteti pripor, že prestana kazen zapora in čas pogojnega odpusta. Oproščen je bil plačila stroškov kazenskega postopka ter stroškov in nagrade zagovornika. Oškodovanci so bili s svojimi premoženjskopravnimi zahtevki napoteni na pravdo.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 29. in 31. člena Ustave ter določb Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP) in KZ. V zvezi z zatrjevano kršitvijo 31. člena Ustave navaja, da je bil "za eno kaznivo dejanje dvakrat različno sojen". V izpodbijani sodbi naj bi sodišče ugotovilo, da gre v povezavi z delno razveljavljeno sodbo št. K 98/96 za eno kaznivo dejanje v nadaljevanju, kljub temu pa naj bi izreklo dve različni kazni, od katerih naj bi eno že prestal. Kršitev 29. člena Ustave naj bi bila podana, ker naj bi se sodišče pri odločitvi oprlo na pričevanje drugoobtoženega, pri tem pa naj ne bi preverilo s strani pritožnika predlaganih verodostojnih dejstev, ki naj bi dokazovala, da ne govori resnice.

3.Pritožnik navaja, da je njegov odvetnik zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, sam pa "se je odločil" za ustavno pritožbo, saj je takoj po prejemu odločitve pritožbenega sodišča prejel tudi poziv za nastop preostanka kazni zapora. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izda "odredbo za začasno ustavitev izvršitve prestajanja ostanka kazni v smislu četrtega odstavka 414. člena ZKP". Navaja, da je zaposlen v svojem gradbenem podjetju ter da bi s takojšnjim nastopom kazni nastala velika škoda za podjetje in za njega samega.

B.

4.Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Pritožnik Ustavnemu sodišču smiselno predlaga, naj o njegovi ustavni pritožbi odloči pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva.

5.Po določbi drugega odstavka 51. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Po presoji pritožnikovih navedb in vsebine izpodbijanih sodnih odločitev z vidika zatrjevanih kršitev človekovih pravic Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnikov primer ni takšen.

6.Pojem očitnosti kršitve je Ustavno sodišče opredelilo že v sklepu št. Up-62/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 68), v katerem je navedlo, da "očiten" pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepanja.

7.Ker ni izkazana očitnost zatrjevanih kršitev človekovih pravic, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo, ali je izpolnjen drugi pogoj iz drugega odstavka 51. člena ZUstS (nastanek nepopravljivih posledic), saj morata biti za predčasno obravnavo kumulativno izpolnjena oba pogoja.

8.Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana in ker niso izpolnjeni pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo kot prezgodnjo zavrglo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer