Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V situaciji, ko je bilo vozniško dovoljenje obdolžencu začasno odvzeto s sklepom z dne 29. 3. 2022, nato je bila izdana sodba in mu je bilo pravnomočno izrečenih 18 kazenskih točk, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, nato pa je v sklepu, izdanem 21. 3. 2023, hkrati z odločitvijo o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja storilcu, tako ni dvoma, da je obdolženec kot voznik imel 24. 3. 2023 že upravičenje do vožnje motornega vozila.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek o prekršku ustavi iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških ter stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.
1. Okrajno sodišče v Krškem je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega, da je kršil določbo 4. točke prvega odstavka 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1) ter storil prekršek po desetem odstavku 56. člena istega zakona, za kar mu je izreklo globo 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B, medtem ko je glede zaseženega motornega vozila odločilo, da se na podlagi prvega odstavka 137. člena Zakona o prekrških (ZP-1) motorno vozilo znamke Hyundai in kontaktni ključi, po pravnomočnosti sodbe, vrnejo obdolženemu. Obdolžencu je naložilo plačilo stroškov postopka in sicer stroške zasega in hrambe vozila, o katerih višini bo odločeno s posebnim sklepom, ko bodo v celoti znani, in sodno takso v znesku 150,00 EUR.
2. Zoper sodbo vlaga pritožbo obdolženec iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi kršitve materialnih določb ZP-1. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti odpravi in postopek o prekršku ustavi. Navaja, da mu sodišče očita storitev prekrška po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1 v času, ko je upravičenje za udeležbo v cestnem prometu veljalo že tri dni. Opozarja na določbo prvega odstavka 199. člena ZP-1, na podlagi katere je sklep Okrajnega sodišča v Krškem EPVD 53/2022 z dne 21. 3. 2023 začel veljati takoj (ker nima na razpolago pravnega sredstva) in je zato začel veljati še istega dne, kar pa pomeni, da je izpolnjeval z zakonom določene pogoje za udeležbo voznika motornega vozila B kategorije in dne 24. 3. 2023 ob 14:49 uri ni kršil določbe 4. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1. 3. Prekrškovni organ Policijska postaja Krško ni podala odgovora na pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Iz razlogov sodbe (točka 4) izhajajo ugotovitve: (-) da je bilo obdolžencu s sklepom Okrajnega sodišča v Krškem PR 61/2022 z dne 29. 3. 2022 začasno odvzeto vozniško dovoljenje in s sodbo v isti zadevi z dne 6. 4. 2022, pravnomočno dne 21. 4 2022 (zaradi prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP) izrečena sankcija 18 kazenskih točk; (-) s sklepom Okrajnega sodišča v Krškem EPVD 53/2022 z dne 14. 5. 2022, pravnomočnim dne 14. 5. 2022, je bilo obdolžencu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja; (-) da je Okrajno sodišče v Krškem dne 21. 3. 2022 izdalo sklep EPVD 53/2022, izvršljiv dne 29. 3. 2023, s katerim je pod točko I izreka predlogu storilca A. A. za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodilo (določilo mu je preizkusno dobo 12 mesecev) in pod točko VI odločilo, da se začasno odvzeto vozniško dovoljenje vrne storilcu po uradni dolžnosti; (-) da je bilo vozniško dovoljenje obdolžencu vrnjeno po storitvi očitanega prekrška, (šele) dne 29. 3. 2023 z odredbo sodišča UE Krško. Posledično sodišče prve stopnje zaključuje, da je obdolžencu dejanski stan prekrška dokazan na podlagi njegovega zagovora, v katerem prekršek odkrito priznava in ga obžaluje ter na podlagi zgoraj navedenih odločb in izpisa ER 71 (iz katerega je razvidno, da je obdolženi imel v uradnih evidencah vpisano sankcijo začasni odvzem vozniškega dovoljenja po predlagatelju Okrajno sodišče v Krškem PR 61/2020 in velja od 1. 4. 2022), da je obdolženi storil očitani prekršek, za katerega je odgovoren.
6. Taki zaključki sodbe pa so glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o datumu izdaje sklepa EPVD 53/2022 z odločitvijo, da se obdolžencu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje, materialnopravno zmotni in so, sami s seboj v nasprotju tudi razlogi sodbe.
7. ZP-1 v 199. členu določa, da odločba organa za odločanje o prekršku (odločba, sodba oziroma sklep) postane pravnomočna, ko je ni možno več izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo oziroma s pritožbo, ali če zoper njo ni pravnega sredstva (prvi odstavek); če je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku iz prejšnjega odstavka vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, pa nastopi pravnomočnost z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva (drugi odstavek). Iz jezikovne in namenske razlage določb 199. člena ZP-1 tako izhaja, da odločba prvostopnega organa postane pravnomočna z iztekom roka za vložitev pravnega sredstva (zahteve za sodno varstvo oziroma pritožbe) oziroma na dan odločitve, če pravno sredstvo zoper odločbo ni dovoljeno. Prav za tak primer pa gre v konkretni zadevi, saj iz sklepa Okrajnega sodišča v Krškem EPVD 53/2022 z dne 21. 3. 2023 (v prilogi C2, list št. 53) izhaja, da je sodišče pod VI. točko izreka odločilo, da se storilcu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje ter je v pravnem pouku navedba, da zoper sklep ni pritožbe; sklep je tudi opremljen s potrdilom o pravnomočnosti na dan 21. 3. 2023. 8. Sodišče bi moralo tako glede na datum izdaje sklepa o pogojni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki vsebuje med drugim (v točki VI) odločitev o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, odločiti, da je začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolžencu veljal do 21. 3. 2023. To izhaja tudi iz določil 7.a poglavja ZP-1 „postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja“, ki v 113.c členu določa „učinek, trajanje in vštevanje začasnega odvzema“. Tretji odstavek določa: „Začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izreče s sklepom, začne učinkovati z vročitvijo sklepa o odvzemu vozniškega dovoljenja obdolžencu in velja za čas, dokler traja postopek, vendar najdlje za toliko časa, kot ga določa zakon za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja. Če je storilcu pravnomočno izrečena stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, traja začasni odvzem do izvršitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma do odločitve o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.“ V situaciji, ko je bilo vozniško dovoljenje obdolžencu začasno odvzeto s sklepom Okrajnega sodišča v Krškem PR 61/2022 z dne 29. 3. 2022, nato je bila izdana sodba in mu je bilo pravnomočno izrečenih 18 kazenskih točk, zaradi česar je Okrajno sodišče v Krškem v zadevi EPVD 53/2022 izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, nato pa je v sklepu, izdanem 21. 3. 2023, hkrati z odločitvijo o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja storilcu, tako ni dvoma, da je obdolženec kot voznik imel 24. 3. 2023 že upravičenje do vožnje motornega vozila.
9. Po navedenem je višje sodišče ugodilo pritožbi in je sodbo sodišča prve stopnje, ki temelji na nepravilnih ugotovitvah in na nepravilni uporabi prava (določil prvega odstavka 199. člena ZP-1), spremenilo tako, da je postopek zoper obdolženca ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, saj je ugotovilo, da dejanje, kot se očita obdolžencu v obdolžilnem predlogu (da je dne 24. 3. 2023 vozil motorno vozilo v času začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ob tem, ko je bilo o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja s sklepom odločeno 21. 3. 2023) ne vsebuje znakov prekrška po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1. 10. Ob upoštevanju določil četrtega odstavka 144. člena ZP-1 je zaradi odločitve o ustavitvi postopka spremenilo tudi odločitev o stroških postopka, ki tako bremenijo proračun.