Jedro

Med strankama ni sporno, da je Inšpektorat 5. 3. 2020 izdal inšpekcijsko odločbo, ki je postala pravnomočna 25. 3. 2020, s katero je tožniku začasno prepovedal zbiranje odpadkov in odredil odstranitev zbranih odpadkov s površine, ki ni skladna z načrtom zbiranja odpadkov. Sodišče ugotavlja, da je bila inšpekcijska odločba izdana na podlagi ugotovitve inšpektorja, da je tožnik del odpadkov (odpadni gradbeni les oziroma odpadne lesene konstrukcije, kar predstavlja odpadke s šifro 17 02 01) prestavil na območje med železniškim tirom in strugo potoka (vzhodni del parc. št. 1111, k. o. ...), skladiščenje odpadkov na tem mestu pa je v nasprotju z načrtom zbiranja odpadkov. Ker je načrt zbiranja odpadkov eden izmed obveznih elementov, na katerem temelji potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, to posledično pomeni, da je sporno skladiščenje v nasprotju z izdanim potrdilom. Iz navedenega izhaja, da je odločitev organa, da se tožnika izbriše iz evidence zbiralcev odpadkov iz razloga po 5. točki četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih, pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločila, da se tožnik, ki je bil s potrdilom št. 35469-19/2017-6 z dne 22. 6. 2017 vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov pod številko ..., izbriše iz te evidence (1. točka izreka) in da v tem postopku stroški niso nastali (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ s strani Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota ... (v nadaljevanju Inšpektorat) prejel predlog za izbris tožnika iz evidence zbiralcev odpadkov. V predlogu je Inšpektorat navedel, da je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da tožnik predhodno skladišči zbrane lesne odpadke v nasprotju z načrtom zbiranja odpadkov, zato mu je bila z odločbo Inšpektorata z dne 5. 3. 2020, ki je postala pravnomočna 25. 3. 2020, odrejena začasna prepoved zbiranja odpadkov in odrejena odstranitev zbranih odpadkov s površine, ki ni skladna z načrtom zbiranja odpadkov. Inšpektorat je še navedel, da je pri zadnjem kontrolnem pregledu 19. 6. 2020 ugotovil, da tožnik še vedno del odpadkov skladišči izven površin, določenih z načrtom zbiranja odpadkov. Ker torej tožnik ni izvedel ukrepov, ki mu jih je Inšpektorat odredil zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki, in zaradi predhodno ugotovljenih nepravilnosti glede predhodnega skladiščenja odpadkov, je Inšpektorat prvostopenjskemu organu predlagal, naj se tožnika na podlagi četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih izbriše iz evidence zbiralcev odpadkov. Prvostopenjski organ je na podlagi podanega predloga ugotovil, da tožnik zbira odpadke v nasprotju z izdanim potrdilom in da ne izvaja ukrepov, ki so mu bili zaradi tega s pravnomočno odločbo odrejeni. Zato je na podlagi 5. in 6. točke četrtega v povezavi s petim odstavkom 34. člena Uredbe o odpadkih odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

3. Zoper prvostopenjsko odločbo je tožnik vložil pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor (sedaj Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; v nadaljevanju toženka). Toženka je v obrazložitvi pritrdila ugotovitvi prvostopenjskega organa, da je podan razlog za izbris tožnika iz evidence zbiralcev odpadkov po 5. točki četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih. Ugotovila pa je, da ni pravilno stališče prvostopenjskega organa v zvezi z obstojem razlogov za izbris tožnika po 6. točki navedene določbe. Prvostopenjski organ bi moral obstoj tega razloga ugotavljati na podlagi pravnomočne odločbe inšpektorja, s katero bi bilo ugotovljeno, da tožnik ne izvaja ukrepov, ki mu jih je inšpektor odredil zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki. Tega organ ni storil, temveč je svoje ugotovitve v zvezi z neizvajanjem naloženih ukrepov s strani tožnika utemeljil na predlogu Inšpektorata, izjavi tožnika v ugotovitvenem postopku ter na vpogledu v aplikacijo IsOdpadki. Kljub navedenemu ta nepravilnost ne vpliva na pravilnost končne odločitve v izpodbijani odločbi, saj je izbris tožnika utemeljen že na 5. točki četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih, zato je toženka pritožbo zavrnila.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da niso podani razlogi za njegov izbris iz evidence zbiralcev odpadkov. Navaja, da je vse sprejete odpadke skladiščil na površinah zbirnega centra ter da ostali skladiščeni materiali, ki so prisotni v okolici zbirnega centra, niso odpadki. Nadalje se ne strinja z ugotovitvijo, da ni izvedel ukrepov, ki mu jih je odredil pristojni inšpektor zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki. Navaja, da je skladno z zahtevo inšpektorja iz zbirnega centra odstranil vse odpadke, ki jih je imel na predhodnem skladiščenju, in jih predal pooblaščenemu prevzemniku. Zaradi tega niti v zbirnem centru niti v predhodnem skladiščenju trenutno nima sprejetih odpadkov. Izpostavlja, da trenutno ne sprejema odpadkov, kar pa še ne pomeni, da je opustil ravnanje ali se odpovedal zbirnemu centru, zato ni izpolnjen pogoj za izbris iz evidence na podlagi 4. točke četrtega odstavka 34. člena Uredbe. Podaja tudi obrazložene navedbe v zvezi z nezakonitostjo odločbe Inšpektorata z dne 5. 3. 2020, na podlagi katere je bila izdana izpodbijana odločba. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

**Odločanje brez glavne obravnave**

6. Sodišče je na dan 5. 3. 2024 razpisalo glavno obravnavo. Tožnik in toženka se obravnave nista udeležila in svoje odsotnosti nista opravičila, pri čemer iz sodnega spisa izhaja, da jima je bilo vabilo pravilno vročeno. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali so podani razlogi za izbris tožnika iz evidence zbiralcev odpadkov.

9. V skladu s prvim odstavkom 30. člena Uredbe o odpadkih lahko zbiralec zbira odpadke, če ima potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi ministrstvo v okviru evidence oseb, ki imajo potrdilo za opravljanje dejavnosti varstva okolja, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja (3. točka prvega odstavka 140. člena Zakona o varstvu okolja - ZVO-1). Vlogi za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov mora stranka med drugim priložiti načrt zbiranja odpadkov, s katerim vlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 3., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka 30. člena Uredbe o odpadkih1 (1. točka drugega odstavka 31. člena Uredbe o odpadkih). Ministrstvo v potrdilu o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov na podlagi prvega odstavka 33. člena Uredbe o odpadkih določi: 1. številke odpadkov, ki jih zbiralec lahko zbira; 2. skupno količino odpadkov in skupno količino nevarnih odpadkov, ki jih zbiralec lahko hkrati predhodno skladišči v vsakem zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost; in 3. kraj oziroma kraje zbirnih centrov, vključno s šifro in imenom katastrske občine ter parcelno številko ali številko stavbe iz registra nepremičnin.

10. Ministrstvo izbriše zbiralca iz evidence zbiralcev odpadkov na podlagi četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih, če: 1. zbiralec preneha obstajati ali prijavi namero o prenehanju zbiranja odpadkov ali ne izpolnjuje več pogoja iz 1. točke drugega odstavka 30. člena te uredbe; 2. ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 3., 4. ali 5. točke drugega odstavka 30. člena te uredbe; 3. ne zagotavlja oddaje odpadkov v obdelavo; 4. je iz zadnjih treh poročil iz 37. člena te uredbe razvidno, da v zadnjih treh letih ni zbiral odpadkov; 5. zbira odpadke v nasprotju z izdanim potrdilom o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov iz prvega odstavka 30. člena te uredbe; ali 6. ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpektor odredil zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki. V primerih iz 2., 3., 5. in 6. točke se izbris iz evidence zbiralcev odpadkov opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja (peti odstavek 34. člena Uredbe o odpadkih).

11. Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik iz evidence zbiralcev odpadkov ni bil izbrisan na podlagi 4. točke četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih. Tožnikove navedbe, da niso bili podani pogoji za njegov izbris po navedeni določbi, zato niso pravno relevantne za presojo v tem upravnem sporu in se sodišče do njih ne bo vsebinsko opredeljevalo.

12. Tožnik v tožbi nadalje navaja, da niso izpolnjeni pogoji za njegov izbris iz evidence zbiralcev odpadkov po 5. točki četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih.

13. Med strankama ni sporno, da je Inšpektorat 5. 3. 2020 izdal inšpekcijsko odločbo, ki je postala pravnomočna 25. 3. 2020, s katero je tožniku začasno prepovedal zbiranje odpadkov in odredil odstranitev zbranih odpadkov s površine, ki ni skladna z načrtom zbiranja odpadkov. Sodišče ugotavlja, da je bila inšpekcijska odločba izdana na podlagi ugotovitve inšpektorja, da je tožnik del odpadkov (odpadni gradbeni les oziroma odpadne lesene konstrukcije, kar predstavlja odpadke s šifro 17 02 01) prestavil na območje med železniškim tirom in strugo potoka (vzhodni del parc. št. 1111, k. o. ...), skladiščenje odpadkov na tem mestu pa je v nasprotju z načrtom zbiranja odpadkov. Ker je načrt zbiranja odpadkov eden izmed obveznih elementov, na katerem temelji potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, to posledično pomeni, da je sporno skladiščenje v nasprotju z izdanim potrdilom. Iz navedenega izhaja, da je odločitev organa, da se tožnika izbriše iz evidence zbiralcev odpadkov iz razloga po 5. točki četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih, pravilna in na zakonu utemeljena.

14. Sodišče se ni opredeljevalo do ugovorov tožnika v zvezi s tem, da je vse sprejete odpadke skladiščil na površinah zbirnega centra ter da ostali skladiščeni materiali, ki so prisotni v okolici zbirnega centra, niso odpadki. Navedeni ugovori se namreč nanašajo na pravnomočno inšpekcijsko odločbo, ta pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

15. Tožnik v tožbi nadalje navaja, da je skladno z zahtevo inšpektorja izpolnil naložene obveznosti in iz zbirnega centra odstranil vse odpadke, ki jih je imel na predhodnem skladiščenju, ter jih predal pooblaščenemu prevzemniku. S tem ugovarja, da ni podan razlog za njegov izbris iz evidence zbiralcev odpadkov po 6. točki četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih.

16. Iz prijave Inšpektorata izhaja, da je pri zadnjem kontrolnem pregledu 19. 6. 2020 ugotovil, da tožnik še vedno del odpadkov skladišči izven površin, določenih z načrtom zbiranja odpadkov. Prvostopenjski organ je na tej podlagi ugotovil, da tožnik ni izvedel ukrepov, ki mu jih je inšpektor odredil zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki, kar je razlog za izbris tožnika iz evidence zbiralcev odpadkov v skladu s 6. točko četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih.

17. V zvezi s tem pa se sodišče strinja z ugotovitvijo toženke v drugostopenjski odločbi, da izpolnjenost pogoja za izbris tožnika po 6. točki četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih nima podlage v spisovni dokumentaciji. Tudi po mnenju sodišča bi moral prvostopenjski organ o tem odločiti na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja, s katero bi bila ugotovljena neizpolnitev naložene obveznosti, pri čemer ne zadošča sklic na inšpekcijsko odločbo z dne 5. 3. 2020, izjavo inšpektorja v predlogu, izjavo tožnika ter na vpogled v aplikacijo IsOdpadki. Da bi lahko prvostopenjski organ tožnika izbrisal iz evidence zbiralcev odpadkov na podlagi 6. točke četrtega odstavka 34. člena Uredbe o odpadkih, bi morala biti o neizpolnitvi ukrepov, ki jih je tožniku naložil inšpektor z odločbo z dne 5. 3. 2020, v skladu s petim odstavkom istega člena izdana odločba, ki bi morala postati tudi pravnomočna. Takšna odločba pa v konkretnem primeru ni bila izdana. Ne glede na navedeno je izpodbijana odločba o izbrisu tožnika iz evidence zbiralcev odpadkov po presoji sodišča zakonita, saj za izbris zadostuje izpolnjenost enega izmed taksativno naštetih razlogov v četrtem odstavku 34. člena Uredbe o odpadkih, v konkretnem primeru torej po 5. točki.

18. Glede na to, da s tožbenimi ugovori tožnik ni uspel izpodbiti zakonitosti izpodbijane odločbe, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

19. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov se na zahtevo izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če so izpolnjeni naslednji pogoji po drugem odstavku 30. člena Uredbe o odpadkih: 1. vlagatelj je v RS registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti; 2. vlagatelj je upravljavec enega ali več zbirnih centrov; 3. vlagatelj razpolaga s sredstvi in opremo za prevzem odpadkov in njihov prevoz; 4. zbirni center izpolnjuje zahteve, določene s to uredbo, predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje, ter predpisi, ki urejajo zbiranje posamezne vrste odpadkov, če gre za zbiranje takih odpadkov; 5. vlagatelj zbira odpadke v skladu z zahtevami iz te uredbe in predpisov, ki urejajo zbiranje posamezne vrste odpadkov, če gre za zbiranje takih odpadkov; 6. zbiranje ne ogroža človekovega zdravja ali povzroča škodljivih vplivov na okolje iz prvega odstavka 10. člena te uredbe in 7. vlagatelj v zadnjih dveh letih od dneva vložitve zahteve ni bil izbrisan iz evidence zbiralcev odpadkov na podlagi 3., 5. ali 6. točke četrtega odstavka 34. člena te uredbe.