Jedro

Če je upravni organ že začel redni azilni postopek, tudi v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo Upravnega sodišča ne more odločati v pospešenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 44/06 - odl. US) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB2, Uradni list RS, št. 51/06 in 35/06 - odl. US) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 6.3.2006, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnike oprostilo plačila sodnih taks. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v ponovljenem postopku v zvezi s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2877/2005 z dne 1.2.2006, ponovno v pospešenem postopku na podlagi 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil zavrnila prošnjo tožnikov za priznanje azila v Republiki Sloveniji. Menila je, da okoliščine, ki izhajajo iz prošenj tožnikov za priznanje azila, ne izkazujejo, da bi bili tožniki v izvorni državi preganjani v smislu ZAzil oziroma 6., 7. in 9. člena Direktive št. 2004/83/EC. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je s svojo sodbo, št. U 2877/05 z dne 1.2.2006, s katero je odpravilo prvotno odločbo tožene stranke v obravnavanem primeru, toženi stranki naložilo, da mora v ponovnem postopku predočiti tožnici tudi podatke, ki jih je tožena stranka pridobila na podlagi mednarodnih poročil, na katere se je oprla v prvi odločbi. Poleg tega, da tožena stranka v ponovnem postopku ni ravnala v skladu z navodili sodišča, v obrazložitvi v tem sporu izpodbijane odločbe sploh ni utemeljila, zakaj v ponovnem postopku ni več potrebovala podatkov iz poročil (Zunanje ministrstvo ZDA o verski svobodi v Srbiji in Črni gori ter Kosovu za leti 2004 in 2005, UNMIK regulativa 1999/24 o zagotavljanju verske svobode in Poročilo organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi o Občini P. za december 2005), saj so omenjena poročila in na njihovi podlagi narejene dokazne ocene tožene stranke, obsegala bistveni del obrazložitve prvotne odločbe.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi tožene stranke ugodi ter potrdi izpodbijano odločbo tožene stranke. Pojasnjuje, da je tudi v ponovljenem postopku obravnavala prošnje tožnikov za azil v t.i. pospešenem postopku ter o stvari odločila na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil. Ta postopek je po svoji naravi skrajšani upravni postopek iz 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP - UPB2, Uradni list RS, št. 24/06). Meni, da je v ponovljenem postopku ravnala v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. Up 968/05 z dne 24.11.2005 (Uradni list RS, št. 111/05). Meni, da bi bila prosilce dolžna seznaniti s poročili le, če bi odločala na podlagi teh poročil, kar pa v obravnavanem primeru ni. Pri tem se sklicuje na stališča pritožbenega sodišča v drugih zadevah. V ponovnem postopku ni uporabila poročil, saj je bilo že na podlagi prošenj za azil mogoče odločiti, da je vloga za azil očitno neutemeljena, saj razlogi za zapustitev izvorne države, ki so jih navedli tožniki, ne predstavljajo preganjanje, ki se je kot pravni standard izoblikovalo v upravnosodni praksi, in tudi ne standard za preganjanje, kot ga ureja Direktiva. Tožnica je ob podaji prošnje za azil sama navedla, da o svojih težavah ni obvestila policije ali nevladnih organizacij, navedla pa je, da jo preganjajo nedržavni subjekti. Take okoliščine ne morejo predstavljati razloga za priznanje azila, saj ne predstavljajo preganjanja. Ker je že iz same prošnje razvidno, da jim v izvorni državni ne grozi preganjanje, je tudi v ponovljenem postopku odločila v pospešenem postopku. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče razsodi, da se izpodbijana sodba odpravi, da se ugodi pritožbi tožene stranke ter se potrdi odločba tožene stranke.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v številnih primerih pojasnilo, da je postopek, kakršen je predviden v 2. odstavku 35. člena ZAzil, v bistvu skrajšani upravni postopek, kakršnega ureja 144. člen ZUP. Če se torej vodi pospešeni azilni postopek, seveda če so za to izpolnjeni pogoji, predpisani v 2. odstavku 35. člena ZAzil, se odloča predvsem na podlagi prosilčeve prošnje, lahko pa tudi na podlagi dejstev in dokazil, določenih v 1. odstavku 144. člena ZUP. V tem primeru torej tožena stranka ne izvaja posebnega ugotovitvenega postopka, kar pomeni, da ji prosilca ni treba posebej zaslišati. Če pa ugotavlja druga dejstva in okoliščine (razen iz 1. odstavka 144. člena ZUP) zaradi dopolnjevanja ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi s pogoji za priznanje azila, je po presoji pritožbenega sodišča začela izvajati posebni ugotovitveni postopek. V takem primeru pa svoje odločitve ne more opreti na določbo 2. odstavka 35. člena ZAzil. Če torej tožena stranka v konkretni zadevi pridobi poročila o stanju v tožnikovi izvorni državi, pridobi podatke za presojo objektivnih okoliščin za priznanje azila, torej začne posebni ugotovitveni postopek za ugotovitev pogojev za priznanje azila po 1. členu ZAzil. V takem primeru pa mora prosilca z ugotovljenim dejanskim stanjem zadeve pred izdajo odločbe seznaniti in mu dati možnost, da se o tem izjavi. V takem primeru, ker odločitev ne temelji le na prosilčevi prošnji (in dejstvih, okoliščinah oziroma dokazih, navedenih v 1. odstavku 144. člena ZUP), pa pravna podlaga za njeno izdajo po presoji pritožbenega sodišča ne more biti določba 2. odstavka 35. člena ZAzil. V obravnavanem primeru je v izpodbijani odločbi tožena stranka svojo odločitev res oprla samo na dejstva in okoliščine, ki so jih tožniki navedli v svoji prošnji za azil. Vendar je izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku v zvezi s pravnomočno sodbo prvostopnega sodišča, s katero je bila odpravljena njena prvotna odločba, v kateri je bila odločitev oprta tudi na poročila mednarodnih organizacij o stanju v izvorni državi prosilcev. Zato v tem sporu izpodbijana odločba pomeni nadaljevanje postopka in odločanja, ki sta se začela pred izdajo in končala z izdajo prve prvostopne odločbe. Odločanje v ponovnem postopku namreč ne pomeni, da se postopek začne na novo, temveč da se nadaljuje tam, kjer je bil pred izdajo prvostopne odločbe. To za ta primer, ko so bila pred izdajo prvostopne odločbe pridobljena poročila o stanju v izvorni državi in je prva odločba na njih temeljila, pomeni, da je tožena stranka že začela poseben ugotovitveni postopek in zato v ponovljenem postopku v zvezi s pravnomočno sodbo sodišča ni več mogoče odločati v pospešenem postopku.

Tožena stranka bi morala torej tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru tožnike seznaniti s poročili, na podlagi katerih je izdala prvo odločbo, jim dati možnost, da se o teh poročilih izjavijo ter nato odločiti o njihovih prošnjah za azil po opravljenem posebnem ugotovitvenem postopku.

Na odločitev v tej stvari ne morejo vplivati odločitve Vrhovnega sodišča RS v zadevah, na katere se sklicuje tožena stranka v svoji pritožbi. Res je pritožbeno sodišče pred odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. Up 968/05 z dne 24.11.2005 (Uradni list RS, št. 111/05), štelo, da je tožena stranka še vedno odločala v pospešenem azilnem postopku tudi, če je svojo odločitev oprla na pridobljena poročila, ker je ta poročila štelo za splošno znana dejstva. Ker pa takšnega stališča Ustavno sodišče Republike Slovenije ni podprlo v prej navedeni svoji odločbi, temveč je odločilo, da v primeru, če tožena stranka že pridobiva poročila o stanju v izvorni državi, mora s pridobljenimi poročili seznaniti tožnika in mu dati možnost, da se o njih izjavi, je Vrhovno sodišče RS v zvezi s to odločbo Ustavnega sodišča RS spremenilo svojo prakso glede tega vprašanja, in jo od tedaj tudi dosledno izvaja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožene stranke ter potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.