Jedro

Tožnik pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP ni lažno prikazoval svojega premoženja oz. ni zamolčal podatkov o svojem premoženju niti ni v zvezi s tem premoženjem prišlo do sprememb. Čeprav je toženka za te podatke izvedela (tudi) iz druge zadeve, pa so ji bili s strani tožnika podani že prej v konkretni zadevi - ob vložitvi tožnikove prošnje, toženka pa teh podatkov ni (ustrezno) uporabila pri odločanju, čeprav bi jih morala in morala uporabiti.

Sodišče zato ugotavlja, da gre za ponovno odločanje o isti stvari na osnovi povsem istih dejstev ter s tem za pravno neutemeljen poseg v pravnomočno odločbo izven pooblastil iz 42. in 43. člena ZBPP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 520/2024 z dne 15. 1. 2025 odpravi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je toženka ugotovila, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (BPP) z odločbo Okrožnega sodišča v Celju Bpp 520/2024 z dne 8. 5. 2024 (I. točka izreka). Nadalje je razrešila odvetnika C. C. dolžnosti izvajanja BPP prosilcu A. A. po navedeni odločbi Bpp (II. točka izreka) in ugotovila, da je prosilec dolžan na TRR Okrožnega sodišča v Celju povrniti stroške neupravičeno dodeljene BPP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 12. 3. 2024 vložil prošnjo za dodelitev BPP. Z odločbo Bpp 520/2024 z dne 8. 5. 2024 je bila tožniku odobrena redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje (pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. III N 112/2024), za izvajanje BPP pa je bil določen odvetnik C. C. Toženka se sklicuje na 42. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in navaja, da je strokovna služba za BPP vpogledala v spis št. Bpp 899/2024, iz katerega pa izhaja, da je prosilec tudi lastnik nepremičnine v k.o. ..., zaradi česar naj ne bi bil upravičen do BPP, saj ta podatek ni bil upoštevan v postopku dodelitve BPP. Zato je strokovna služba za BPP pričela postopek preverjanja upravičenosti do BPP. Toženka je po ponovni pridobitvi podatkov iz zemljiške knjige in prostorskega portala GURS ugotovila, da je tožnik (poleg nepremičnin v k.o. ..., ki po podatkih GURS predstavljajo stavbišče s stanovanjsko hišo, kjer prosilec prebiva, zato se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca ne upoštevajo (18. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ZSVarPre)) tudi lastnik nepremičnine s parc. št. 1, k.o. ..., s pripadajočo stavbo št. 111. Iz evidence GURS izhaja, da je ta nepremičnina po dejanski rabi opredeljena kot stanovanje v enostanovanjski stavbi na naslovu ..., v vrednosti 98.400,00 EUR. Po uradnih podatkih prosilec na tem naslovu nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča in se zato nepremičnina upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca. Tega je pozvala na podajo pisne izjave v zvezi z rabo, razpolaganjem in vrednostjo navedene nepremičnine. V odgovoru na poziv je prosilec 13. 12. 2024 pojasnil, da s predmetno nepremičnino ne more razpolagati, saj v hiši ni možno prebivati, nima elektroinštalacij, ometov ter je le navidezno zastekljena. Navaja, da je vrednost po GURS cca 165.000,00 EUR, a je nepremičnina obremenjena s hipoteko v višini 150.000,00 EUR do leta 2037. Organ razlaga pravni standard možnosti razpolaganja ter ugotavlja, da hipoteka ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo prosilcu onemogočeno razpolaganje z nepremičnino, saj jo lahko kljub vknjiženi hipoteki odsvoji tretji osebi ali obremeni z drugo stvarno pravico. Navedbe prosilca ne pomenijo okoliščin, zaradi katerih prosilec z nepremičnino ne bi mogel razpolagati, saj se prosilčeva izjava nanaša le na dejansko stanje nepremičnine. Zato je organ ugotovil vrednost navedene nepremičnine s parc. št. 1, k.o. ... po podatkih GURS v višini 98.400,00 EUR, kar presega z zakonom določen premoženjski cenzus, ki je v času vložitve prošnje znašal 23.274,24 EUR. Organ je tako ugotovil, da je bila prosilcu z odločbo z dne 8. 5. 2024 redna BPP dodeljena neupravičeno, saj prosilec ni izpolnjeval premoženjskega oz. subjektivnega pogoja za dodelitev BPP, in zaključil, da gre v konkretni zadevi za neupravičeno dodeljeno redno BPP. Hkrati je razrešil tudi v postopku BPP tožniku dodeljenega odvetnika C. C.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Tožnik v tožbi navaja, da se v izpodbijani odločbi toženka sklicuje na 42. člen ZBPP in na sodni spis opr. št. BPP 899/2024 ter navaja, da naj v postopku ne bi bil upoštevan podatek o prosilčevem lastništvu parcele v k.o. ... Zato je strokovna služba pričela postopek preverjanja upravičenosti do BPP prosilca. Navedeno iz izpodbijanega akta pa ni točno. Očitno je to pomembno okoliščino sodišče zmotno ugotovilo. Tožniku je bila BPP odobrena z odločbo z dne 8. 3. 2024 in takoj v uvodu obrazložitve te citirane odločbe je navedeno, katere priloge je priložil svoji prošnji z dne 12. 3. 2024. Glede nepremičnin v k.o. ... sta navedeni dve parceli, za katere je prosilec predložil redna izpisa z zemljiške knjige, in sicer parc. št. 2 in parc. št. 1. Pravilno dejansko stanje zadeve je torej takšno, da je sodišče imelo od prošnje dalje podatek tudi glede dveh parcel v lasti prosilca v k.o. ... in je torej ta podatek bil upoštevan v postopku dodelitve BPP. Zaradi tega tožnik zatrjuje, da toženka sploh ni imela zakonite podlage za pričetek postopka preverjanja upravičenosti do BPP prosilca. Opredeljuje se še do tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter odpravi izpodbijano odločbo. Priglaša tudi stroške postopka.

4.Toženka je sodišču posredovala upravni spis št. Bpp 520/2024, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka

5.Tožba je utemeljena.

6.Izpodbijana odločba temelji na 42. členu ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP. Po drugem odstavku 42. člena ZBPP strokovna služba po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu predlaga izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oz. obliko BPP.

7.Po prvem odstavku 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. Upravičenec mora pristojno strokovno službo za BPP v času od dodelitve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oz. vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja, v 8 dneh od dneva, ko je zanje zvedel (tretji odstavek 41. člena ZBPP).

8.Sodišče se strinja s tožnikom, da toženka sploh ni imela zakonite podlage za pričetek postopka preverjanja upravičenosti do BPP prosilca, glede na to, da je organ imel od tožnikove prošnje dalje podatek tudi glede zadevne tožnikove parcele v k.o. Pongrac. Po presoji sodišča zakonska ureditev po 42. členu ZBPP toženko namreč pooblašča zgolj za to, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ne pa tudi za presojo že presojenih okoliščin oz. okoliščin, ki so že obstajale v času odločanja o dodelitvi BPP, pa jih organ ni ugotovil ali upošteval. To izhaja tako iz naslova VII. poglavja, v katerega je umeščena zakonska določba (sprememba okoliščin in neupravičeno prejeta BPP), izrecnega zakonskega besedila (ugotavljanje, ali so nastopile okoliščine) kot tudi iz splošne prepovedi ponovnega odločanja o isti upravni zadevi, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (četrta točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; ZUP).

Iz 43. člena ZBPP izhaja, da se za neupravičeno prejeto BPP šteje že plačana BPP, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oz. spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP.

9.Toženka po presoji sodišča ni ostala v opisanem zakonskem okviru, saj podlaga za ugotovitev, da tožnik ni več upravičen do BPP, niso bile spremenjene okoliščine v smislu določbe 41. in 42. člena ZBPP (toženka je sicer pojasnila, da je iz drugega postopka BPP (899/2024) izvedela še za zadevno nepremičnino tožnika, ki ji predhodno ni bila poznana), ampak je na podlagi povsem enakih premoženjskih okoliščin na strani tožnika, ki bi lahko bile podlaga odločbe o dodelitvi BPP tožniku z dne 8. 3. 2024, zavzela stališče, da ni izpolnjen subjektivni (premoženjski) pogoj za dodelitev BPP tožniku.

10.Sodišče namreč pritrjuje tožnikovem ugovoru, da je s prošnjo za dodelitev BPP v konkretni zadevi predložil organu med drugim tudi ZK izpisek za zadevno nepremičnino s parc. št. 1, k.o. ... (ZK izpisek na strani 7 upravnega spisa Bpp 520/2024 z datumom izpisa 8. 3. 2024). To sicer potrjuje tudi sam organ, ko to opiše v prvem odstavku obrazložitve odločbe Bpp 520/2024 z dne 8. 3. 2024, s katero je tožniku dodelil redno BPP. Vendar pa glede na navedeno ni torej tožnik pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP lažno prikazoval svojega premoženja oz. ni zamolčal podatkov o svojem premoženju (tega toženka niti ne zatrjuje) niti ni v zvezi s tem premoženjem prišlo do sprememb v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Lahko sicer, da je toženka za te podatke izvedela (tudi) iz spisa Bpp 899/2024, vendar pa so ji bili s strani tožnika podani že prej v konkretni zadevi - ob vložitvi tožnikove prošnje, toženka pa teh podatkov, ki jih je sicer imela v upravnem spisu Bpp 520/2024 v času odločanja, ni (ustrezno) uporabila pri odločanju, čeprav bi jih morala in morala uporabiti.

11.S tem pa se zatrjevano dejansko stanje ob vložitvi prošnje glede na presojano dejansko stanje v izpodbijani odločbi ni spremenilo. Ker se torej okoliščine na strani tožnika glede na navedeno niso spremenile, sodišče ugotavlja, da gre za ponovno odločanje o isti stvari na osnovi povsem istih dejstev ter s tem za pravno neutemeljen poseg v pravnomočno odločbo izven pooblastil iz 42. in 43. člena ZBPP. Posledično po presoji sodišča ni pravilna odločitev toženke, da se opre na določbo 42. člena ZBPP, glede na to, da ni podanih zakonskih pogojev za uporabo te določbe (kasnejša seznanitev toženke s podatkom o nepremičnini s parc. št. 1, k.o. ..., ki bi moral biti toženki znan že od vložitve tožnikove prošnje, kjer je to zatrjeval in o tem predložil ZK izpisek, ni spremenjena okoliščina). Zato posledično tudi ni moč uporabiti prvega odstavka 43. člena ZBPP in s tem ne ugotoviti po uradni dolžnosti, da je tožnik neupravičeno prejel BPP, kakor tudi ne posledično razrešiti njegovega odvetnika in tožniku ne naložiti stroškov neupravičeno dodeljene BPP.

12.Sodišče je posledično zaradi zmotne uporabe materialnega prava s strani organa na podlagi določbe četrte točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, ne da bi zadevo vrnilo organu ponovno odločanje, glede na obrazloženo v prejšnjem odstavku obrazložitve.

13.Sodišče je o tožbi odločilo brez oprave glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka

14.Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v 25. členu ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik; tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena brez oprave glavne obravnave, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese skupaj z zahtevanim 22 % DDV 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS I U 1168/2022 z dne 16. 11. 2022, 9. točka obrazložitve.

2Po katerem mora tožnik organ obveščati do dneva dokončnega obračuna stroškov o vseh dejstvih, okoliščinah oz. o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 41, 42, 43

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.