Jedro

Objekti, za katere se predlaga dedovanje kot kasneje najdeno premoženje, so sestavine glavne stvari, ki je zemljiškoknjižna parcela.

O pravnomočno razsojeni stvari ni dopustno ponovno odločati (res iudicata).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dedinje A. A. za izdajo sklepa o dedovanju za kasneje najdeno premoženje, ki ga sestavlja prizidek k stanovanjski hiši na vzhodni strani, ocenjen v višini 15.000 EUR, prizidek na zahodni strani hiše v dveh etažah, ocenjen v višini 20.000 EUR, samostojna garaža, drvarnica in svinjski hlev v vrednosti 27.000 EUR, samostojna klet, ocenjena v višini 4.000 EUR, kokošnjak, ocenjen v višini 2.000 EUR, čebelnjak, ocenjen v vrednosti 1.000 EUR, lesen kozolec, ocenjen v vrednosti 2.000 EUR in 20 trt brajde v vrednosti 500 EUR, vse na parceli 1077/41, k. o. X, in zahtevek (oz. terjatev) za uporabo nepremičnin in premičnin v vrednosti 1.500 EUR (I. točka izreka). Prekinilo pa je zapuščinski postopek in dedinjo A. A. napotilo na pravdo, da zoper ostale dediče po pokojnem B. B. vloži tožbo na ugotovitev, da spadajo v njegovo zapuščino premičnine: starejše motorno starodobno kolo znamke Tomos Colibri, masivna mizarska miza z orodjem, žaga cirkularka z elektromotorjem, sadni mlin, stiskalnica, čebelarska oprema, motorna žaga Stihl, kotel za žganjekuho in čebele z 10 AŽ panji, z opozorilom, da mora tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, ker bo sicer zapuščinski postopek nadaljevalo (II. in III. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo dedinja A. A., ki se z odločitvijo sodišča ne strinja. Uveljavlja pritožbeni razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja brez predloga glede odločitve o pritožbi. Po podatkih spisa je pritožbo in njeno prvo dopolnitev (list. št. 154, 158 v spisu) vložila pravočasno, drugo dopolnitev (z dne 11. 2. 2023) pa prepozno, po preteku pritožbenega roka.2 V zvezi z zavrnitvijo njenega predloga glede nepremičnin v bistvenem navaja, da gre za gradnjo čez mejo in zato nedovoljeno gradnjo. Gre za dedovanje naknadno najdenega premoženja po pokojnem očetu B. B., ki je bil zemljiškoknjižni lastnik parcele št. 1077/4, k. o. X v izmeri 68 m2. Z darilno pogodbo je še za časa življenja prenesel lastništvo na tej parceli sinu C. B. in njegovi ženi D. B. vsakemu ¼. K hiši je zgradil prizidka in pomožne objekte. Stanovanjska hiša zaradi dodatne gradnje posega v javno dobro s parc. št. 1569, pomožni objekt pa posega na parcelo št. 1077/3, ki je v lasti sosedov. Gradnja v takem obsegu ni vpisana v kataster stavb in ni pridobljeno ustrezno dovoljenje pri pristojnem organu. Za ureditev v katastru bi moral lastnik od občine in sosedov odkupiti določen del zemljišča, na katerem stoji del hiše in pomožni objekt. Dedič C. B. bo potreboval v postopku legalizacije soglasje treh služnih upravičencev, A. A., E. A. in F. A. Dedič C. B. moti služnostno pravico poti na parceli 1077/4, nasprotuje asfaltiranju poti na njej, na trasi vodovoda, ki je sestavni del te pravice, je posadil sadno drevje, zmanjšal je tudi širino poti. Dedič je lastnik le 68 m2 stanovanjske hiše, kar izhaja tudi iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Sodišče bi moralo prekiniti zapuščinski postopek in stranko napotiti na pot legalizacije, saj o črni gradnji dotlej ni mogoče odločati. Pritožbi prilaga (slabo vidno) mapno kopijo, izris parcele, izsek članka v časopisu Nedeljski dnevnik glede legalizacije na črno zgrajenih objektov ter obvestilo pristojnega ministrstva o časovno omejeni možnosti vlaganja zahteve za njihovo legalizacijo. Glede odločitve o napotitvi na pravdo v zvezi s premičnimi stvarmi pa pritožnica navaja, da v pogodbi o dosmrtnem preživljanju ni določeno, da je dedič C. B. prejemnik premičnih stvari po pokojnem očetu B. B. 3. Ostali dediči3 na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilno je zavrnjen predlog4 dedinje A. A. za izdajo sklepa o dedovanju kasneje najdenih nepremičnin, ki naj bi v naravi predstavljale dva prizidka k stanovanjski hiši, samostojno garažo, drvarnico in svinjski hlev, samostojno klet, kokošnjak, čebelnjak, lesen kozolec in 20 trt brajde, zgrajene in ležeče na parceli št. 1077/4. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče na podlagi 221. člena ZD ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da zapustnikovega nepremičnega premoženja, ki bi lahko bilo predmet zapuščinske obravnave, v predlaganem obsegu ni. Po neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so se objekti, ki jih je pritožnica navedla v predlogu, nahajali na sporni nepremičnini s parc. št. 1077/4, k. o. X že v času smrti zapustnika in dedičem niso mogli ostati nepoznani. O dedovanju nepremičnine s parcelno številko 1077/4 je bilo odločeno z dodatnim sklepom o dedovanju D 67/2003 z dne 19. 11. 2003 (list. št. 24), in sicer, da ta sodi v zapuščino po pokojnem B. B. do ½, za dedinjo pa je bila proglašena zapustnikova žena G. B. Sklep je pravnomočen.5 Kot je razbrati iz pritožbenih navedb in vpogleda v javno dostopne (zgodovinske) podatke zemljiške knjige, je zapustnik drugo polovico te nepremičnine z darilno pogodbo z 9. 11. 1983 prenesel na sina C. B. in njegovo ženo D. B., vsakemu do ¼. Objekti, za katere se predlaga dedovanje kot kasneje najdeno premoženje, so sestavine glavne stvari, ki je zemljiškoknjižna parcela, to je nepremičnina 1077/4. Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (18. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). V skladu z načelom povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit) je sestavina nepremičnine vse, kar je po namenu spojeno ali trajno na nepremičnini, nad ali pod njo (8. člen SPZ). Pritožnica nasprotnega ne trdi, temveč le navaja, da gre pri posameznih sestavinah nepremičnine za črno gradnjo ter da segajo v javno dobro in na zemljišče sosedov. Vse navedbe v tej smeri pa so glede na to, da je bilo o dedovanju nepremičnine z vsemi sestavinami stvari že pravnomočno odločeno, brez pomena. O pravnomočno razsojeni stvari ni dopustno ponovno odločati (res iudicata). V pritožbi izpostavljena vprašanja črne gradnje (in s tem potrebnih soglasij za legalizacijo objektov) ter seganja objektov čez mejo v javno dobro in v sosedovo nepremičnino so stvar morebitnih drugih postopkov, ne pa zapuščinskega postopka po pokojnem B. B. Tudi pritožbeno navajanje o motenju služnostne pravice poti na tej nepremičnini s strani C. B. za odločitev v tem zapuščinskem postopku ni odločilno.

6. Pritožnica izrecno ne izpodbija odločitve v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga, da naj bi v zapuščino spadala tudi najemnina za dosedanjo uporabo (ne)premičnin. Ker gre za laično pritožbo je višje sodišče opravilo preizkus po uradni dolžnosti, ki ni pokazal morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti zmotne uporabe materialnega prava.

7. Pravilna je tudi odločitev o napotitvi pritožnice na pravdo za ugotovitev, da spadajo določene premične stvari v zapuščino po pokojnem B. B. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD), na pravdo, če je med dediči/strankami spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (prva točka 212. člena ZD). Sodišče prve stopnje je glede tega, zakaj šteje, da je podana podlaga za prekinitev in napotitev pritožnice na pravdo glede premičnih stvari, navedlo izčrpne in pravilne razloge v tč. 8 - 12 izpodbijanega sklepa. S temi razlogi se pritožnica niti ne sooči, poleg tega pa niti ne trdi, da je sodišče prve stopnje ne bi smelo napotiti na pravdo, temveč le pavšalno navaja, da v pogodbi o dosmrtnem preživljanju ni določeno, da je C. B. prejemnik premičnih stvari po očetu B. B. 8. Sodišče je presojo o napotitvi na pravdo in o tem, čigava pravica je manj verjetna, opravilo na podlagi trditev strank in listin ter pretehtalo nasprotujoči si pravici, pri tem pa upoštevalo tudi v pritožbi izpostavljeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sklenjeno 29. 12. 2003 med zapustnikovo vdovo in dedinjo G. B. in C. B. Ker je po ponujeni trditveni podlagi (ki ji vsebina pogodba ne nasprotuje), bolj verjetno, da C. B. spornih premičnih stvari nima v posesti iz naslova dedovanja, ampak na podlagi odplačne pogodbe z zapustnikovo vdovo (ki je bila posestnica spornih zapustnikovih premičnin), je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da je manj verjetna pravica predlagateljice in jo zato napotilo na pravdo.

9. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 265. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 V izpodbijanem sklepu je pri zapisu parcelne številke 1077/6 očitno prišlo do očitne pisne pomote, saj je tako iz predloga pritožnice (list. št. 60), kot iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ter pritožbenih navedb razvidno, da naj bi sporni objekti stali na parc. št. 1077/4, kar pa bo lahko sodišče prve stopnje na podlagi 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporablja v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD), popravilo v nadaljevanju z izdajo popravnega sklepa. 2 Slednje, ki jo je vložila po pooblaščencu in v njej navaja nova dejstva, pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Uporaba tretjega odstavka 173. člena ZD glede upoštevanja prepozne pritožbe v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj v dani situaciji ne gre za izjemo od pravila, ne gre za odpravo vsebinskih nepravilnosti sklepa, ki se nanašajo na pravice strank, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku, temveč se dedinjo s sklepom šele napotuje na postopek ugotavljanja spornih dejstev, od katerih je odvisen obseg (kasneje najdene) zapuščine. 3 Ob smrti zapustnika B. B. (umrl 2001) so bili njegovi dediči žena G. B. in trije otroci: C. B., H. B. in A. A. Po podatkih spisa sta dediča H. B. (umrl 2016) in G. B. (umrla 2021) pokojna, zato so po vstopni pravici dediči po zapustniku B. B. njuni dediči; po pokojnem H. B. njegova žena I. B. in hčerka J. B., po pokojni G. B. pa njeni otroci oziroma po smrti sina H. B. njegovi dedinji. 4 Predlog za izdajo sklepa o dedovanju kasneje najdenega zapustnikovega premoženja z dne 16. 2. 2021 je zajemal določene nepremične in premične stvari. 5 Kasneje (29. 12. 2003) je G. B. sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju s sinom C. B., ki je z njeno smrtjo postal lastnik še druge polovice omenjene nepremičnine in se (če se ne dokaže drugače) šteje, da ta ne sodi v zapuščino po pokojni G. B.