Jedro

Stališče sodišč, da tožnik po izreku enoletnega roka od podaje zahteve za zamenjavo strešnikov ne more uspeti s takim zahtevkom v pravdi, je pravilno.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za zamenjavo strešnikov na stroške tožene stranke. Tožniku je naložilo plačilo toženčevih in intervenientkinih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da je bila tožba, vložena 14. 11. 2001, glede na to, da sta bili reklamaciji podani 5. 10. 1999 in 12. 1. 2000, vložena po izteku prekluzivnega roka iz 507. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).

3. Tožnik v reviziji uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da bi sodišče moralo uporabiti 484. člen ZOR. Sodišče ni izvedlo dokazov v zvezi s trditvijo, da mu je toženka namenoma izročila blago druge in tretje kakovosti, deklarirala pa ga je kot blago prve kakovosti in ga s tem zavedla. Ob stališču, ki sta ga zavzeli nižji sodišči, ostane desetletna garancija za proizvod brez vsebine. Tožbeni zahtevek je temeljil na zahtevi za zamenjavo opeke, ki ima napake, ki ne ustrezajo garanciji, so bile skrite in jih je odkrival postopoma, zaradi proizvajalčevega zavajanja in prevare pa jih ni mogel odkriti prej. Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da se njegovi pritožbi ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter tožencu in stranski intervenientki, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija v pretežni meri obrazlaga stališče, da neuka stranka ne more ugotoviti pomanjkljivosti dobavljenih stvari v enem letu in da mora zato dobavitelj odgovarjati v okviru garancijskega roka. Da to ni bilo bistveno za odločitev v zadevi, je revidentu pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje. V drugostopenjski sodbi je jasno navedeno, (1) da lahko kupec v garancijskem roku uveljavlja zahtevke iz garancije za brezhibno delovanje stvari, (2) da potem, ko na zavezanca naslovi zahtevek zaradi določene pomanjkljivosti, prične teči enoletni rok za uveljavljanje zahtevkov iz naslova garancije, in (3) da ta rok ne velja, če je zavezanec kupca s svojim ravnanjem zavedel, da ni mogel pravočasno uveljavljati zahtevka, pri čemer se zavajanje ne nanaša na prodajalčevo (proizvajalčevo) vedenje za napako, marveč na pripravljenost odpraviti uveljavljano napako.

7. V postopku je bilo kot nesporno ugotovljeno, da je tožnik podal prvo reklamacijo dne 5. 10. 1999, drugo pa 12. 1. 2000. Procesnih kršitev v zvezi s to ugotovitvijo tožnik v reviziji ne zatrjuje. Prav tako ne zatrjuje, da je doslej (in še manj, da bi bil to storil pravočasno) uveljavljal, da ga je toženka zavajala v smislu pripravljenosti za ugoditev reklamaciji. Stališče sodišč o neuporabljivosti 485. člena ZOR (pri revizijski navedbi 484. člena gre najbrž za pomoto) je tako pravilno. Pravilno pa je tudi stališče sodišč, oprto na 507. člen ZOR, da tožnik po izteku enoletnega roka od podaje zahteve za zamenjavo strešnikov ne more uspeti s takim zahtevkom v pravdi.

8. Po navedenem za odločitev v zadevi ni bilo pomembno, ali so bile trditve o pomanjkljivostih kupljenih strešnikov utemeljene ali ne. Glede na to neizvedba dokazov, ki naj bi potrdili te navedbe, ne pomeni bistvene kršitve določb postopka.

9. Ker revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o reviziji vključuje zavrnitev predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).