Jedro

Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času odločanja prvostopnega organa ni imela statusa študenta, da pa bi ga v skladu z 12. členom v zvezi z 22. členom Pravilnika o subvencioniranju morala imeti, da bi izpolnjevala pogoje za podaljšanje bivanja v študentskem domu za leto 2005/2006.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Tožeča stranka se oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Študentskih domov v A., Pisarne za študentske domove, št. ... z dne 17.11.2005, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnice za podaljšanje bivanja v študentskem domu za študijsko leto 2005/2006. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na 12. člen Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov (Uradni list RS, št. 22/01, v nadaljevanju Pravilnik o subvencioniranju), ki določa, da morajo študentje za subvencionirano bivanje v študentskem domu izpolnjevati določene splošne pogoje, med katerimi je tudi pogoj, da imajo status študenta, ki ga tožnica v času odločanja prvostopnega organa ni imela. Tožnica je sicer res toženi stranki poslala potrdilo o vpisu v 4. letnik B. fakultete, Univerze v A., za študijsko leto 2005/2006 z dne 20.12.2005, vendar se je vpisala po tem, ko je organ prve stopnje odločil, zato tožena stranka tega novega dejstva na podlagi 3. odstavka 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05, v nadaljevanju ZUP) ni mogla upoštevati pri izdaji izpodbijane odločbe, saj ni obstajalo v času odločanja na prvi stopnji.

Tožnica vlaga tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe. V tožbi navaja, da v času odločanja na prvi stopnji res še ni bila vpisana v 4. letnik, saj je pogoje za izreden vpis izpolnila v mesecu novembru in se je nato vpisala 20.12.2005, v mesecu oktobru pa je prvostopnemu organu poslala potrdilo B. fakultete, da se lahko kot izredna študentka vpiše v 4. letnik do 30. novembra. Nadalje tožnica navaja, da se je res vpisala šele v mesecu decembru, se je pa vpisala za študijsko leto 2005/2006, študijsko leto pa se začne s 1. oktobrom in traja do 30. septembra, kar pomeni, da se status študenta pridobi za nazaj, za čas od 1. oktobra dalje, in ga je zato imela tudi v času odločanja organa prve stopnje.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo smiselno sklicuje na razloge izpodbijane odločbe ter dodaja, da Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 1/04, 2/05 in 34/05, v nadaljevanju Pravilnik o vpisu) v 37. členu določa, da se študentje vpisujejo v naslednje letnike, če so izpolnili s statutom in študijskim programom določene obveznosti, 38. člen pa določa, da se ta vpis opravi med 10. avgustom do 30. septembrom. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, udeležbe ni prijavil. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Tožena stranka je namreč pravilno ugotovila dejansko stanje, pravilno uporabila materialno pravo, v izpodbijani odločbi odgovorila na vsa pravnorelevantna dejstva iz pritožbe ter za svojo odločitev navedla pravilne razloge. Ker se sodišče v celoti strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja tožena stranka, se na podlagi 2. odstavka 67. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06 - odl. US, v nadaljevanju ZUS) v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času odločanja prvostopnega organa ni imela statusa študenta, da pa bi ga v skladu z 12. členom v zvezi z 22. členom Pravilnika o subvencioniranju morala imeti, da bi izpolnjevala pogoje za podaljšanje bivanja v študentskem domu za leto 2005/2006. Študent je namreč oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po študijskem programu (65. člen Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 99/99, 64/01, 100/03 in 63/2004, v nadaljevanju ZVis)). V 66. členu ZVis so določene pravice in dolžnosti študentov in ena izmed njih je tudi ta, da se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu. Na podlagi 151. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, v nadaljevanju Statut) se lahko študent vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik. Tožnica je sama navedla, da do konca študijskega leta (to je do 30. septembra 2005) ni opravila vseh obveznosti, ki so bile določene s študijskim programom in zato se ni mogla redno vpisati v 4. letnik, pač pa je obveznosti opravila šele v mesecu novembru in se je nato vpisala izredno, saj je rok za opravo študijskih obveznosti za izredne študente daljši, to je do 30. novembra. Glede na to, da se tožnica do 30. septembra ni vpisala v naslednji letnik, pa je tedaj (s 1. oktobrom 2005), na podlagi 70. člena ZVis in 239. člena Statuta, status študenta izgubila. Citirana člena namreč določata, da študent izgubi status študenta tudi tedaj, ko se v času študija ne vpiše v naslednji letnik. Tožnica se je v naslednji letnik vpisala dne 20.12.2005 in je šele tedaj ponovno pridobila status študenta. Tožnica sicer meni, da je tedaj pridobila status študenta za nazaj, saj se je vpisala za študijsko leto 2005/2006, študijsko leto pa traja od 1. oktobra do 30. septembra. Sodišče meni, da za takšen zaključek tožnice ni pravne podlage. Citirani predpisi namreč statusa študenta ne navezujejo na trajanje študijskega leta, pač pa na čas vpisa, tožnica pa se je vpisala v 4. letnik šele v mesecu decembru in zato tudi po presoji sodišča v mesecu novembru, ko je odločal prvostopni organ, statusa študenta ni imela in zato ni izpolnjevala enega izmed pogojev za subvencionirano bivanje v študentskem domu po 12. členu Pravilnika o subvencioniranju.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnica je hkrati s tožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 ter Uradni list RS, št. 48/90, 14/91, 38/96, 20/98, 70/00, 93/01, 77/02, 99/02-odl. US, 73/03-odl.US in 121/03, v nadaljevanju ZST) v 13. členu določa, da lahko sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

Iz dokazil, ki jih je tožnica priložila predlogu za oprostitev plačila sodnih taks izhaja, da starša tožnice skupaj prejemata povprečno ... SIT osebnega dohodka bruto mesečno. Iz potrdila o premoženjskem stanju ter iz upravnih spisov je razvidno, da s tem dohodkom preživljata tudi tožnico, ki študira, in njeno sestro. Dohodek na družinskega člana tako znaša ... SIT bruto mesečno, kar ne dosega zneska minimalne plače v višini 122.600,00 SIT bruto (višina minimalne plače je določena v Zakonu o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004-2005 (Uradni list RS, št. 70/04)). Poleg navedenega formalnega kriterija pa je sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks upoštevalo še, da ima družina tožnice bistveno povečane stroške zaradi njenega izrednega študija (plačilo šolnine v višini ... SIT in plačilo razlike med ekonomsko in subvencionirano ceno bivanja v študentskem domu v znesku ... SIT) ter da ima družina povečane stroške zaradi težke duševne manjrazvitosti tožničine sestre (strokovno mnenje z dne 9.9.2004). Zaradi vsega navedenega je sodišče ugodilo predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks, saj meni, da bi bila s plačilom sodnih taks v tem postopku v skupnem znesku ... SIT (800 točk za tožbo (Tar. št. 27/1), 400 točk za zahtevo za izdajo začasne odredbe (Tar. št. 27/3), 500 točk za sklep o zahtevi za izdajo začasne odredbe (Tar. št. 28/4) in 1000 točk za sodbo (Tar. št. 28/1)) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo njeni družinski člani.

Po določbi 5. odstavka 169. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04, ZPP) zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke, ni pritožbe.