25. 10. 2016

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki so jo vložili Radenko Radević, Bosiljka Radević in Mihailo Radević, vsi Črna gora, ki jih zastopa mag. Matevž Krivic, Medvode, na seji 25. oktobra 2016

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 202/2015 z dne 11. 11. 2015 in zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 61/2014 z dne 18. 3. 2015 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 210-94/2013/4 (1322-11) z dne 24. 12. 2013 in z odločbo Upravne enote Maribor št. 210-488/2013-11 (9105) z dne 18. 6. 2013 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo pritožnikov zoper odločbo Upravne enote Maribor v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ). S slednjo je bila na podlagi četrtega odstavka 180.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku zavrnjena zahteva pritožnikov za spremembo podatkov v potrdilih o stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji.

2.Vrhovno sodišče je revizijo pritožnikov zavrglo z utemeljitvijo, da ni izkazana izpolnjenost pogojev za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu, tj. da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in da ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

3.Pritožniki izpodbijajo tako sklep Vrhovnega sodišča kot tudi sodbo Upravnega sodišča v zvezi z upravnima odločbama. Z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča naj bi jim bil kršen 22. člen Ustave. Pritožniki se ne strinjajo s presojo Vrhovnega sodišča, da pomembna pravna vprašanja v reviziji niso bila dovolj konkretizirana in da tudi iz drugih revizijskih navedb ni (bilo) mogoče ugotoviti (sklepati na to), katero je tisto pravno vprašanje, na katerega naj odgovori Vrhovno sodišče. Menijo, da je iz revizije jasno razvidno, da je bilo pomembno pravno vprašanje, ali se upravni organ in prvostopenjsko sodišče lahko izmikata ugotavljanju, ali je bil primarni vir podatkov pristen ali potvorjen in ali je bilo uničenje originalnih obrazcev zakonito. Poudarjajo, da gre za revizijo, vloženo po določbah ZUS-1, in ne morda za predlog za dopustitev revizije po Zakonu o pravdnem postopku. Po mnenju pritožnikov ni ustavno dopustno (glede na 22. člen Ustave), da Vrhovno sodišče (potem, ko je Upravno sodišče pomembna pravna vprašanja povsem ignoriralo) zavrže revizijo v upravnem sporu, za katero so pogoji dovoljenosti urejeni v ZUS-1 precej drugače kot v ZPP, po enakih kriterijih kot odloča (po ZPP) o predlogih za dopustitev revizije. Slednje pritožniki izpostavljajo tudi kot pomembno ustavnopravno vprašanje, ki zahteva sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča naj bi jim nastale hujše (povsem nepopravljive) posledice, saj jim onemogoča dostop do njihovih zakonitih pravic po Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (in posledično po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva) ter jemlje njihovo ustavno pravico do zaupanja v pravo in v Republiko Slovenijo kot pravno državo.

4.Z upravno odločbo in s sodbo Upravnega sodišča naj bi bile pritožnikom kršene, poleg pravice iz 22. člena Ustave, tudi pravice iz 32., 34. in 35. člena Ustave, vse (upoštevajoč sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi "izbrisanih") tudi v povezavi s pravico do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (pri čemer naj bi bila vsebina pravice iz 8. člena EKČP, kakršna izhaja iz novejše judikature ESČP, zajeta v navedenih členih Ustave). Kako (s katerimi spornimi odločitvami) naj bi bile te ustavne pravice v upravni odločbi in v sodbi Upravnega sodišča kršene, naj bi bilo razvidno že iz argumentacije, ki je bila navedena v tožbi.

B.

5.Pritožniki nasprotujejo presoji Vrhovnega sodišča, da njihove sicer obširne revizijske navedbe o vprašanjih, ki naj bi bila pomembna v obravnavani zadevi, glede na trditveno in dokazno breme, ki je na njihovi strani, za dovoljenost revizije ne zadoščajo in da tudi iz drugih revizijskih navedb (ki se nanašajo na revizijske razloge) ni mogoče sklepati na to, katero je tisto pravno vprašanje, na katerega naj odgovori Vrhovno sodišče. Zatrjujejo kršitev 22. člena Ustave, ker je sodišče o dovoljenosti revizije po ZUS-1 odločalo po kriterijih za dopustnost revizije po ZPP.

6.Ko Vrhovno sodišče odloča o tem, ali so izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije, razlaga določbe procesnega zakona, kar je v njegovi pristojnosti. Ustavno sodišče ni upravičeno presojati, ali Vrhovno sodišče pravilno, tj. zakonito, uporablja določbe ZUS-1 o dovoljenosti revizije. Ustavno sodišče presoja le, ali je sodišče z razlago zakonu dalo vsebino, ki je nezdružljiva s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Glede na očitke pritožnikov je treba poudariti, da o očitno napačni razlagi zakona lahko govorimo le tedaj, ko iz zakonskega besedila povsem jasno izhaja, da ga sodišče na takšen način, kot ga je razlagalo, sploh ne bi smelo razlagati. Ko gre za razlago procesnih predpostavk, pod katerimi je dovoljeno izredno pravno sredstvo pred Vrhovnim sodiščem, je presoja Ustavnega sodišča zadržana.

7.Iz narave pravnega sredstva, še posebno izrednega, izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva – revident izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo obravnavo. To pomeni, da sta tako trditveno kot dokazno breme dokazovanja izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta. Ustavno sodišče se je o pravni naravi revizije v upravnem sporu že opredelilo v odločbi št. Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009 (Uradni list RS, št. 54/09, in OdlUS XVIII, 27), kjer je navedlo, da ZUS-1 sicer govori o dovoljeni reviziji (drugi odstavek 83. člena), vendar gre po vsebini za kombinacijo z zakonom dovoljene revizije in t. i. dopuščene revizije, tj. revizije, ki jo dopusti sodišče. Pojasnilo je, da lahko tako po ZUS-1 kot po ZPP sodišče revizijo dopusti, če je od odločitve sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če je odločitev v konkretnem primeru pomembna za poenotenje sodne prakse. Poudarilo je, da so bili, kljub temu, da po ZUS-1 Vrhovno sodišče lahko dopusti revizijo tudi, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, hude posledice za stranko (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1), namen in cilji zakonodajalca pri uvajanju novega sistema izrednih pravnih sredstev pred Vrhovnim sodiščem po ZUS-1 enaki kot po ZPP. Glede na navedeno Vrhovnemu sodišču ni mogoče očitati arbitrarnosti, če je pri presoji uveljavljanega pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede standarda natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja uporabilo enake kriterije, kot so določeni v četrtem odstavku 367.b člena ZPP. Očitek pritožnikov o kršitvi 22. člena Ustave je zato neutemeljen.

8.Pritožniki izpodbijajo tudi sodbo Upravnega sodišča v zvezi z odločbama upravnih organov. Zatrjujejo, da so jim bile, poleg pravice iz 22. člena Ustave, kršene tudi pravice iz 32., 34. in 35. člena Ustave, vse v povezavi s pravico do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP. Kako oziroma s katerimi spornimi odločitvami so bile te ustavne pravice v upravni odločbi in v sodbi Upravnega sodišča kršene, naj bi bilo razvidno že iz argumentacije, ki je bila navedena v tožbi.

9.V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti s splošnim sklicevanjem na navedbe in utemeljitve, vsebovane v pravnih sredstvih, izčrpanih pred vložitvijo ustavne pritožbe. Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo s posebnim obsegom izpodbijanja in presojanja. Zato je treba v ustavni pritožbi na podlagi tretje alineje prvega odstavka 53. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) izrecno navesti razloge, ki naj bi jo utemeljili. Zato je senat pri preizkusu ustavne pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča upošteval le trditve, ki so jih pritožniki navedli v ustavni pritožbi.

10.Iz ustavne pritožbe je mogoče razbrati, da pritožniki Upravnemu sodišču očitajo, da se ni opredelilo do tega, ali je bil primarni vir podatkov pristen ali potvorjen in ali je bilo uničenje izvirnih obrazcev zakonito, s čimer naj bi bil kršen 22. člen Ustave.

11.Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka, ki je varovan s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Sodišče mora na konkreten način in z zadostno jasnostjo podati razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Z navedbami strank se mora seznaniti ter se do njih – če so dopustne in za odločitev pomembne – v obrazložitvi sodne odločbe opredeliti. Sodišče se ni dolžno opredeliti le do očitno neutemeljenih ali za odločitev neupoštevnih navedb stranke.

12.V obravnavanem primeru je upravni organ na podlagi četrtega odstavka 180.a člena ZUP zavrnil zahtevo pritožnikov za spremembo podatkov v potrdilih o stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. Strinjalo se je z odločitvijo upravnega organa, da ni pogojev za spremembo potrdila iz registra stalnega prebivalstva, saj je bilo to izdano v skladu s podatki iz uradne evidence, ter da pritožniki v postopku niso uspeli dokazati neresničnosti vsebine potrjenega dejstva oziroma neskladnosti potrjenega dejstva (odjave stalnega prebivališča) s podatki iz uradne evidence registra stalnega prebivalstva. Posebej je poudarilo, da nosilci javnih pooblastil izdajajo potrdila zgolj o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, in da v zvezi s tem upravni organ ni dolžan po uradni dolžnosti uvesti posebnega ugotovitvenega postopka, v katerem bi ugotavljal, ali je vpis dejstev v uradno evidenco napačen.

13.Ustavno sodišče nima ustavnopravnih pomislekov glede nosilnega stališča izpodbijane sodbe, po katerem v postopku odločanja o zahtevi za spremembo potrdila po četrtem odstavku 180.a člena ZUP ni mogoče uveljavljati morebitnih napak v uradni evidenci. Odprava napak v uradni evidenci je mogoča na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka, ki ga mora izvesti pristojni organ na zahtevo zainteresirane stranke. Ob takem stališču Upravnega sodišča pa sta vprašanji, ali je bil primarni vir podatkov pristen ali potvorjen in ali je bilo uničenje izvirnih obrazcev zakonito, ki se nanašata na zatrjevano napako v uradni evidenci, za odločitev neupoštevni. Zato se Upravnemu sodišču do njiju v tem postopku ni bilo treba opredeliti. Očitek o kršitvi 22. člena Ustave je zato neutemeljen. Pritožniki imajo pravico zahtevati odpravo napak v uradni evidenci in v tem posebnem postopku uveljavljati ugovore, ki jih uveljavljajo s to ustavno pritožbo.

14.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kakor jih zatrjujejo pritožniki, senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo.

C.

15.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: namestnica predsednice senata Jasna Pogačar ter člana mag. Miroslav Mozetič in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejel soglasno.

Jasna Pogačar Namestnica predsednice senata

[1]Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP.

[2]Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1.

[3]Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP.

[4]Uradni list RS, št. 76/10 – uradno prečiščeno besedilo – ZUSDDD.

[5]Uradni list RS, št. 99/13 – ZPŠOIRSP.

[6]Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP.

[7]Glej sklep št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 62/08, in OdlUS XVII, 96).

[8]Podrobneje glej 13. in 14. točko obrazložitve odločbe št. Up-1782/08, U-I-166/08.

[9]Odločba Ustavnega sodišča št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010 (Uradni list RS, št. 83/10).

[10]Odločba Ustavnega sodišča št. Up-211/04 z dne 2. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 28/06, in OdlUS XV, 40.

[11]Četrti odstavek 180.a člena ZUP se glasi: "Če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki ji je bila izdana na podlagi 179. ali 180. člena tega zakona ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino."

[12]Tako je tudi stališče v teoriji; glej na primer V. Androjna, E. Kerševan, Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 357.