Jedro

Pritožnica opozarja, da naj bi obstajala še neka druga denarna sredstva in zavarovanja, ki pa jih ne opredeli, zato te pritožbene trditve ni mogoče preveriti. Seveda je trditveno in dokazno breme za zatrjevan obstoj sredstev, ki naj bi bila del zapuščine, na strani tistega, ki obstoj teh sredstev zatrjuje, ne pa na strani ostalih dedičev, kot predlaga pritožba.

Pritožbi govori tudi o pravici uveljavljati povečanje dednega deleža v skladu z drugim in tretjim odstavkom 13. člena ZD. Kot je razvidno iz spisa, pritožnica te pravice pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, uveljavljanje v pritožbi pa je prepozno in ga zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je bil zapustnik poročen z A. A. in oče dveh hčera, B. A. in C. C. in da ni naredil oporoke, zaradi česar je dedovanje zakonito; da so se vse tri dedinje priglasile k dedovanju in sprejele dedni delež; da zapuščina po znanih podatkih obsega ½ parcele ID znak 000 879/9 v vrednosti 106.762,50 EUR, sredstva na varčevalnem računu 1.065,48 EUR, poslovni delež v družbi D., d. o. o., (brez vrednosti), kar pomeni, da je skupna vrednost zapuščine 107.827,98 EUR. Nadalje je ugotovilo, da je imel zapustnik odprt srebrni račun pri banki X, d. d. in na njem negativno stanje 203,56 EUR, da je dedinja B. A. zahtevala, da se v dedni delež dedinje C. C. všteje darilo, nepremičnina ID znak 000 1244/178, da je ta dedinja kot darilo prejela le ¼ navedene nepremičnine po stanju na dan daritve in v vrednosti na dan zapustnikove smrti 94.216,18 EUR, zaradi česar se v njen dedni delež (1/3) vračuna to darilo, katerega vrednost je višja od vrednosti zakonitega dednega deleža. Nato je sodišče prve stopnje za dedinji razglasilo vdovo A. A. in hči B. A., vsako do ½ ter odredilo, da se pri nepremičnini ½ parcele ID znak 000 879/9 po uradni dolžnosti opravi ustrezen vpis v zemljiško knjigo in da banka dedinjama izplača denarna sredstva z računa, vsaki do ½.

2. Zoper sklep se laično pritožuje dedinja B. A., ki obširno opisuje odnose v družini in svoje zdravstveno stanje. Soglaša, da se ji prepiše vsaj ½ zapuščine. Sprašuje se kam je izpuhtela družba D., d. o. o., prav tako v obsegu zapuščine niso upoštevana vsa denarna sredstva in zavarovanja, ki so bila pobrana že pred prvo obravnavo, kar naj dokažeta sodedinji. Opozarja, da ima pravico uveljavljati povečanje dednega deleža po drugem in tretjem odstavku 13. člena Zakona o dedovanju1 (v nadaljevanju: ZD). Njej denar ne pomeni prestiž, ampak preživetje, da si lahko kupi zdravila, da lahko ublaži stranske učinke transfuzij in drugih zdravstvenih tegob. Nasprotno ima A. A. pokojnino 1.950 EUR mesečno, C. C. pa ima tudi odlične dohodke (nepremičnine R., IOC, Grčija). V nadaljevanju ponavlja svoje pripombe (podane pred sodiščem prve stopnje) na obe cenitvi nepremičnin. Opozarja, da je izvedenec E. E. ni vabil na prvi cenitveni ogled.

3. A. A. in C. C. na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. Kot je razvidno iz spisa je sodišče prve stopnje kot tako premoženje ugotovilo ½ nepremičnine ID znak 000 879/9, sredstva na zapustnikovem varčevalnem računu in poslovni delež v družbi D., d. o. o. Pritožnica opozarja, da naj bi obstajala še neka druga denarna sredstva in zavarovanja, ki pa jih ne opredeli, zato te pritožbene trditve ni mogoče preveriti. Seveda je trditveno in dokazno breme za zatrjevan obstoj sredstev, ki naj bi bila del zapuščine, na strani tistega, ki obstoj teh sredstev zatrjuje, ne pa na strani ostalih dedičev, kot predlaga pritožba. Pritožba govori o tem, da je med postopkom izpuhtela družba D., d. o. o., a je treba ugotoviti, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da poslovni delež le-te spada v zapuščino, saj je v trenutku smrti zapustnika družba obstajala. Pritožnica oporeka cenitvama obeh nepremičnin, a vendar je na podlagi njiju uspela s svojim predlogom, da se v dedni delež pritožničine sestre C. C. vračuna darilo (¼ nepremičnine ID znak 000 1244/178), katerega vrednost je višja od vrednosti zakonitega dednega deleža (1/3). Namen obeh cenitev je bil ravno v primerjavi vrednosti nepremičnin: ½ nepremičnine ID znak 000 879/9, ki spada v zapuščino, in ¼ nepremičnine ID znak 000 1244/178, ki predstavlja zapustnikovo darilo dedinji C. C. Ker je pritožnica s svojim predlogom za vračunanje darila uspela, je povsem brezpredmetno razpravljanje o cenitvah in ponavljanje pripomb, na katere sta oba izvedenca pred sodiščem prve stopnje odgovorila. Pritožbi govori tudi o pravici uveljavljati povečanje dednega deleža v skladu z drugim in tretjim odstavkom 13. člena ZD. Kot je razvidno iz spisa, pritožnica te pravice pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, uveljavljanje v pritožbi pa je prepozno in ga zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

6. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odnose v družini zapustnika in zdravstveno stanje pritožnice, za odločitev o pritožbi niso pravno pomembne, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

7. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (353. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Uradni list SRS, št. 15/1976, s spremembami.