Jedro

Nasprotni udeleženec ni bil pravilno zastopan, saj so si v navzkrižju interesi CSD X (kot predlagatelja postopka) in CSD X (kot začasnega skrbnika nasprotnega udeleženca).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se G. J. v celoti odvzame poslovna sposobnost in da se mu odvzame pravica voliti in biti voljen.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi (1) nasprotuje stališču sklepa, da so podani pogoji za odvzem poslovne sposobnosti. Rad bi o vsem odločal sam, ker misli, da to zmore. Dvomi v nepristranost Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) X, ki je sprožil postopek za odvzem poslovne sposobnosti in sebe postavil za njegovega začasnega skrbnika. Dvom v pravilnost take odločitve je izrazila tudi že Socialna zbornica Slovenije, katere dopis z dne 17. 12. 2012 prilaga pritožbi. CSD X ne skrbi ustrezno za njegove pravice in mu ne zaupa. Predstavlja svoje videnje dogajanja pred njegovo namestitvijo v VDC Y (v nadaljevanju VDC), kjer je sedaj. Delavke CSD X, A. Š., S. K. in A. V. so si ob obiskih na domu 10. 9. 2012 in 18. 10. 2012 prizadevale pridobiti soglasje za namestitev v VDC (ni se strinjal, da bi šel tako daleč, z delavkami centra za socialno delo se ni hotel niti pogovarjati in je grozil, da bo pojedel tablete, če ga bodo silile), tudi pod grožnjo, da bo sicer sprožen postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Pritožbi prilaga poročilo CSD X z dne 28. 9. 2012 glede dogajanja ob obisku na domu 10. 9. 2012. Nestrinjanje s tem, da o vsem odloča CSD X, ne more biti razlog za odvzem poslovne sposobnosti, kot je le-ta tudi predlagal. Sicer pa, tudi od namestitve v VDC, CSD X ne skrbi za njegove koristi. Res je psihiatrični bolnik, kar pa ne pomeni, da mu je treba odvzeti poslovno sposobnost. Ima pravico odločati kdo bo njegov skrbnik in želi, da je to socialna delavka N. iz VDC, kjer je trenutno nameščen ali kdo drug iz tega zavoda.

3. CSD X na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Odvzem poslovne sposobnosti predstavlja hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno razpolagal v prometu. Postopek (delnega ali popolnega) odvzema poslovne sposobnosti ureja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Po določbi 44. člena ZNP sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V postopku, v katerem velja preiskovalno načelo, mora sodišče ugotoviti (in ustrezno obrazložiti), ali so podani zakonski pogoji za odvzem poslovne sposobnosti, v čem in na katerih področjih se kaže nezmožnost presoje osebe ter kako to vpliva na njeno življenje. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti je odvisna od stopnje prizadetosti psihofizičnega stanja ter zlasti njegovega učinka na voljno sposobnost. 6. Po določbi 46. člena ZNP so udeleženci v postopku za odvzem poslovne sposobnosti poleg predlagatelja in osebe, o kateri se vodi postopek, tudi skrbnik osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost in pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva.

7. Stališče sklepa, da je nasprotnemu udeležencu treba v celoti odvzeti poslovno sposobnost, temelji na ugotovitvi, da nasprotni udeleženec zaradi blage do zmerne manjrazvitosti s pomembno vedenjsko prizadetostjo, ki vpliva na voljno sposobnost, ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi.

8. Uvedbo predmetnega postopka je predlagal CSD X, ki je 10. 9. 2012 vložil „pobudo“ za odvzem poslovne sposobnosti (2). S sklepom 19. 9. 2012 je sodišče (po uradni dolžnosti) uvedlo postopek za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu. Po pozivu sodišča je CSD X z odločbo 12. 11. 2012 nasprotnemu udeležencu za začasnega skrbnika postavil CSD X, ki bo naloge začasnega skrbnika opravljal preko svojih strokovnih sodelavcev (3). Na narok 22. 1. 2013 je za CSD X (kot udeleženca in začasnega skrbnika G. J.) pristopila S. K. (4).

9. Po povedanem je očitno, da nasprotni udeleženec ni bil pravilno zastopan, saj so si v navzkrižju interesi CSD X (kot predlagatelja postopka) in CSD X (kot začasnega skrbnika nasprotnega udeleženca). V postopkih za odvzem poslovne sposobnosti je udeleženec postopka tudi (začasni) skrbnik osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost (46. člen ZNP). Začasnega skrbnika po obvestilu sodišča, da se je začel postopek, da se nekomu odvzame poslovna sposobnost, postavi Center za socialno delo (209. člen Zakona za o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; v nadaljevanju ZZZDR) (5). Postavljeni skrbnik mora ščititi varovančeve pravice, koristi in interese (drugi odstavek 178. člena ZZZDR) (6). Po določbi 183. člena ZZZDR pri imenovanju skrbnika CSD upošteva želje varovanca, če jih je zmožen izraziti ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca. Po izrecni določbi 181. člena ZZZDR pa med drugim skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca.

10. Predlagatelj predmetnega postopka CSD X (7) se je zavzemal za popolen odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu, začasni skrbnik nasprotnega udeleženca pa bi se moral zavzemati za zavrnitev takega predloga ali vsaj le delen odvzem poslovne sposobnosti. Po podatkih spisa pa CSD X (kot začasni skrbnik) predlogu za popoln odvzem poslovne sposobnosti ni nasprotoval, na izvedensko mnenje sodne izvedenke za psihiatrijo V. P. G. ni imel pripomb (8) in tudi ni imel nobenih dokaznih predlogov. Za povrh pa je očitno celo ista oseba, S. K., zastopala interese CSD (sodelovala je pri „pobudi“ za odvzem poslovne sposobnosti in na naroku kot pooblaščenka CSD X) in nasprotnega udeleženca, kar ni sprejemljivo. Dvom v pravilnost takega postopanja pa je, kot je razvidno iz pritožbi priloženega dopisa Socialne zbornice Slovenije z dne 17. 12. 2012 (9), izrazila že tudi Socialna zbornica Slovenije.

11. Nepravilno zastopanje predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP (10), na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ugotovljena bistvena kršitev na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP (glede na naravo kršitve je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo) narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

12. V ponovljenem postopku bo treba nasprotnemu udeležencu postaviti začasnega skrbnika, ki bo nepristranska oseba in katere interesi ne bodo v koliziji z njegovimi interesi. Po pritožbenem predlogu bi to lahko bila bodisi socialna delavka ali kakšna druga oseba iz VDC Y, kjer je trenutno nameščen nasprotni udeleženec. Po postavitvi začasnega skrbnika pa bo moralo sodišče prve stopnje, upoštevaje določbe ZNP, ponovno izvesti postopek in odločiti o obstoju ali neobstoju pogojev za (popoln ali delen) odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu.

13. V izogib morebitnim nepravilnostim v nadaljevanju postopka pritožbeno sodišče poudarja, da v postopku velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da mora sodišče (ne glede na predloge udeležencev) vsestransko razčistiti kakšen vpliv na voljno sposobnost nasprotnega udeleženca ima ugotovljena „blaga duševna manjrazvitost z vedenjsko prizadetostjo, ki zahteva pozornost in zdravljenje).“ Povedano drugače, ne zadošča le mnenje izvedenke, temveč mora sodišče izvesti tudi druge dokaze (zaslišati nasprotnega udeleženca, njegove bližnje sorodnike, socialno delavko VDC Y in po potrebi druge uslužbence, ki z njim delajo v okviru programa VDC …). Po določbi 47. člena ZNP je zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost obligatorno, razen v izjemnih primerih, ki jih je treba ozko tolmačiti. Sodišče nasprotnega udeleženca očitno ni zaslišalo, kot je razvidno iz zapisnika naroka 22. 1. 2013 (v sklepu razlogov, zakaj ga ni zaslišalo ni navedlo), „ker bi to pripeljalo do ponovnega vznemirjanja in poslabšanja psihičnega stanja.“(11) Iz mnenja izvedenke (10. točka) je razvidno, da je nasprotni udeleženec udeležen v programu VDC. Sodišče prve stopnje zato lahko sposobnost nasprotnega udeleženca za zaslišanje (ali bi zaslišanje škodovalo njegovemu zdravju) preveri pri strokovno usposobljenih osebah VDC.

14. Po ustrezno dopolnjenem dokaznem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno presoditi ali obstajajo pogoji za (popoln ali delen) odvzem poslovne sposobnosti.

15. Odločitev o stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. (1) Nasprotni udeleženec je svoji lastnoročni pritožbi priložil vloge svoje mame R. S in v pojasnilu sodišču (dopis 21. 3. 2013) predlagal, da se celotna dokumentacija obravnava kot njegova pritožba.

(2) Pobudo za odvzem poslovne sposobnosti sta podpisala v.d. direktor M. R. in strokovna sodelavka S. K..

(3) Odločbo je izdala v. d. direktorica S. K., postopek pa je vodila A. V..

(4) Na podlagi pooblastila 21. 1. 2013 jo je v.d. direktorja CSD X A. L. S., pooblastila za zastopanje CSD X. (5) Sodišče pri katerem se je začel postopek, da se nekomu odvzame poslovna sposobnost, mora to takoj sporočiti Centru za socialno delo. Center za socialno delo postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, po potrebi začasnega skrbnika. Za to skrbništvo se uporabljajo določbe o skrbništvu nad mladoletniki, ki so že stari 15 let, center za socialno delo pa sme po potrebi uporabiti zanj določbe o skrbništvu nad mladoletniki, ki še niso stari 15 let. Dolžnost začasnega skrbnika preneha, ko se postavi stalni skrbnik ali ko postane pravnomočna odločba sodišča, da ni podlage za odvzem poslovne sposobnosti.

(6) Namen skrbništva nad drugimi osebami je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Skrbništvo ima tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom.

(7) Po določbi 45. člena ZNP se postopek za odvzem poslovne sposobnosti lahko začne na predlog pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva, lahko pa ga začne sodišče po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost. (8) Odločitev sodišča temelji le na izvedenskem mnenju in sodišče ni samo zaslišalo nasprotnega udeleženca ali izvedlo kakšnih drugih dokazov (npr. zaslišanje socialne delavke VDC, kjer je bil v času postopka že nameščen nasprotni udeleženec).

(9) Gre za obvestilo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v katerem Socialna zbornica Slovenije med drugim navaja: „ob prebiranju vsebine pritožbe ter zgoraj citirane odločbe o imenovanju začasnega skrbnika domnevano, da je CSD X kršil predpise iz dotičnega področja dela, še zlasti pa varovanca G. J. prikrajšal pri uveljavljanju njegovih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.“

(10) Primerjaj odločbi I Cp 588/2002 z dne 29. 5. 2002, II Cp 880/2009 z dne 15. 4. 2009

(11) Sodna izvedenka v 13. točki svojega mnenja med drugim zapiše da: „bi lahko zaslišanje pred sodiščem, glede na impulzivnost nasprotnega udeleženca in slabšega razumevanja situacije, pripeljalo do njegovega vznemirjanja in do poslabšanja psihičnega stanja“.