Jedro

Zahtevek za izplačilo prikrajšanja pri plači ni povezan s prenehanjem delovnega razmerja (2. točka 31. člena ZDSS-1). Predstavlja samostojen premoženjski zahtevek, kjer je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR, v nasprotnem primeru pa samo, če jo dopusti sodišče v skladu z 32. členom ZDSS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in ugotovilo, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi v času od 2. 11. 2007 do 29. 2. 2008. Toženi stranki je naložilo, da tožniku za čas od 2. 11. 2007 do 29. 2. 2008 plača pripadajočo plačo v skupni višini 3.000,00 EUR neto, da mu za ta čas v delovno knjižico vpiše delovno dobo in izplača odškodnino v višini 3.000,00 EUR ter mu izplača prikrajšanje pri plači za čas od 1. 7. 2007 do 31. 10. 2007 v višini 825,88 EUR neto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov ter zakonske zamudne obresti od ustreznega neto zneska regresa za letni dopust za leto 2007, obračunanega od bruto zneska 611,80 EUR, za čas od 1. 7. 2007 do 1. 11. 2007. V presežku, za znesek odškodnine 1.500,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v presežku za zakonske zamudne obresti regresa za letni dopust je zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skupnem znesku 1.076,66 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter sklenilo, da se revizija glede ugoditve tožbenim zahtevkom, ki se nanašajo na prikrajšanja pri plačah za mesece julij, avgust, september in oktober 2007 ter zakonske zamudne obresti od ustreznega neto zneska regresa za letni dopust za leto 2007, ne dopusti.

3. Zoper sklep o nedopustitvi revizije se pritožuje tožena stranka zaradi pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče druge stopnje svoje odločitve ni obrazložilo na način, ki bi bil toženi stranki razumljiv. V postopku na prvi stopnji je bilo odločeno o več denarnih zahtevkih tožeče stranke, pri čemer denarni zahtevek predstavljata tudi zahtevka za izplačilo plače v višini 3.000,00 EUR in odškodnine v višini 3.000,00 EUR, te vrednosti pa prav tako kot zneski, glede katerih sodišče druge stopnje revizije ni dopustilo, ne presegajo revizijskega minimuma iz 2. odstavka 367. člena ZPP (Ur. l. RS, št. 73/07). Zaradi nerazumljivosti odločbe sodišča druge stopnje gre po mnenju tožene stranke za zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, hkrati pa zatrjuje bistveno kršitev pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP, ki se nanaša na pisno izdelavo in vročitev sodbe (323. in 324. člen ZPP), kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Tožena stranka poleg tega sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi česar se ne da preizkusiti, saj je sodišče druge stopnje odločilo samo o nekaterih denarnih zahtevkih, čeprav vsi denarni zahtevki delijo enako usodo in ne presegajo revizijskega minimuma, zaradi česar je odločba nerazumljiva, pomanjkljiva, nima navedenih razlogov in se ne more preizkusiti. Navaja, da Vrhovno sodišče o taki vsebini spora še ni odločalo, v praksi višjih sodišč pa ni enotnosti.

4. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je na podlagi 5. točke 31. člena v povezavi z 32. členom ZDSS-1 (Ur. l. RS, št. 2/04) odločilo o dopustitvi revizije glede denarnih zahtevkov tožeče stranke v zvezi s prikrajšanjem pri plačah za mesece julij, avgust, september in oktober 2007 ter zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2007, ne pa tudi glede denarnih zahtevkov za izplačilo plače in odškodnine. Razlog za tako odločitev je različna pravna in dejanska podlaga teh zahtevkov. Zahtevka za izplačilo plače in odškodnine neposredno izhajata iz nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi. V nasprotju s tem zahtevek za izplačilo prikrajšanja pri plači izhaja iz premalo izplačanih plač na podlagi pogodbe o zaposlitvi za predhodno obdobje. Ta zahtevek ne izhaja iz nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kakor tudi ne zahtevek za izplačilo zakonskih zamudnih obresti od neto zneska regresa za leto 2007, ki izhaja iz prepozno izplačanega regresa. Zadnja dva zahtevka nista povezana s prenehanjem delovnega razmerja (2. točka 31. člena ZDSS-1), ampak predstavljata samostojna premoženjska zahtevka, kjer je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (2. odstavek 367. člena ZPP), v nasprotnem primeru pa samo, če jo dopusti sodišče v skladu z 32. členom ZDSS-1. Trditev tožene stranke, da vsi denarni zahtevki delijo enako usodo, tako ni utemeljena.

7. Sodišče glede na določbe 1. odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1) dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena. Nestrinjanje z vsebino odločitve sodišča druge stopnje ni predmet pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije.

8. Ker pritožba ne navaja odločitev Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi odstopala sodba sodišča druge stopnje, in ker zgolj pavšalno, brez obrazložitve in navedbe konkretnih judikatov, zatrjuje neenotnost v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pritožbi tožene stranke ni mogoče ugoditi, saj ni podan pritožbeni razlog, ki je opredeljen v drugi alineji prvega odstavka 32. člena ZDDS-1. Zato je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z določbo druge točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.