Jedro

Z zamudo trimesečnega roka po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upnik ne izgubi izločitvene pravice, izgubi jo šele takrat, ko upravitelj proda to premoženje. Pri tem pa je pomembno vprašanje, ali izločitvena pravica sploh obstaja. Smiselna uporaba določil o preizkusu terjatev pa narekuje, da upravitelj preizkusi tudi izločitvene pravice, ki so bile prijavljene po poteku roka iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah ID znak ... do celote 1/1 v korist kupca A., d. o. o. 2. Zoper sklep se je pritožil upnik Občina X. zaradi absolutno bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, da mu pritožbeno sodišče ugodi, razveljavi sklep o izročitve nepremičnine in po uradni dolžnosti zavrne predlog upravitelja za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne v nov postopek.

3. Na pritožbo je podal odgovor upravitelj stečajnega dolžnika, ki je predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je upravitelj s kupcem sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine. Vložil je predlog za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in priložil listine, iz katerih izhaja, da je kupec plačal celotno kupnino po prodajni pogodbi. V skladu z drugim odstavkom 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.

6. Pritožnik navaja in to drži, da je podana njegova procesna legitimacija za vložitev pritožbe, saj iz končnega dodatnega seznama preizkušenih terjatev z dne 3. 3. 2016 pod zaporedno številko 1224 (denarni znesek) in z dne 21. 7. 2020 pod zaporedno številko 2323 izhaja (izločitvena pravica), da je prijavil terjatev zoper dolžnika.

7. V nadaljevanju navaja, da je izpodbijani sklep napačen zaradi tega, ker je del nepremičnine, ki je predmet izročitve kupcu, sestavni del občinskih javnih cest in sicer lokalne krajevne ceste LK ... in občinske javne poti JP ... in da je del zemljišča v varovalnem pasu teh. Navaja še, da deli občinskih cest spadajo med javne ceste, za katere je v drugem odstavku 3. člena Zakona o cestah izrecno določeno, da so izven pravnega prometa. Sodišču prve stopnje očita, da bi moralo samo preveriti, ali je stvar v pravnem prometu. S tem, ko je nepremičnino izročilu kupcu, je ravnalo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku, ki ne dovoli razpolaganja v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pojasnjuje še, da na nepremičnini uveljavlja izločitveno pravico, ki jo je prijavil, saj je lastninska pravica na delu, ki predstavlja javne ceste, nanj prešla po samem zakonu že v letu 1993 na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah. Obstoječi občinski cesti sta namreč v naravi obstajali in se kot taki tudi uporabljali že pred uveljavitvijo Zakona o gospodarskih javnih službah, kar izhaja iz kopije katastrskega načrta.

8. Iz navedb upravitelja izhaja, da se je prodaja nepremičnine izvajala na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji. Ta sklep je postal pravnomočen, kar tudi po ugotovitvah višjega sodišča drži. 9. Upravitelj navaja še, da upnikova pritožba ni utemeljena po vsebini, saj ne drži dejstvo, da nepremičnina ni bila v javnem prometu, glede na to, da je iz zapisnika javne dražbe (PD 8836) razvidno, da je sam upnik na dražbi sodeloval kot dražitelj in predkupni upravičenec. Pritožbeno sodišče je preverilo trditve upravitelja, da je pritožnik sodeloval na javni dražbi za prodajo sporne nepremičnine in podatki v spisu to potrjujejo.

10. Upravitelj navaja še, da se upnik pred tem ni pritožil zoper sklep o prodaji nepremičnine. Glede na to, da je sodeloval pri dražbi kot dražitelj in predkupni upravičenec, ni uveljavljal, da je na prodajni nepremičnini izvirno pridobil lastninsko pravico. Namreč, če bi to verjel, bi pravočasno vložil prijavo izločitvene pravice ne pa šele 8 let po začetku stečajnega postopka. Upravitelj še navede, da je sicer upnik prijavil izločitveno pravico, vendar je to storil šele po prodaji nepremičnine in izdaji sklepa o izročitvi.

11. ZFPPIPP v 299. členu določa, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Če zaradi nepravočasne prijave izločitvene pravice upravitelj v skladu z zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo. Zaradi zamude s prijavo izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve.

12. Z zamudo trimesečnega roka po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upnik ne izgubi izločitvene pravice, izgubi jo šele takrat, ko upravitelj proda to premoženje. Pri tem pa je pomembno vprašanje, ali izločitvena pravica sploh obstaja. Smiselna uporaba določil o preizkusu terjatev pa narekuje, da upravitelj preizkusi tudi izločitvene pravice, ki so bile prijavljene po poteku roka iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP – opravi se poznejši preizkus izločitvenih pravic (glej tudi VSL sklep Cst 194/2013).

13. Če torej upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, pridobi namesto izločitvene pravice pravico zahtevati, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Denarno terjatev za plačilo nadomestnega denarnega zneska mora upnik prijaviti najpozneje do objave načrta prve splošne razdelitve, sicer izgubi tudi to pravico (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP). V pritožbi zoper sklep o prodaji v fazi, ko torej sodišče že odloča o izročitvi nepremičnine in njenem vpisu v zemljiško knjigo, ni več mogoče uveljavljati ugovora, da na nepremičnini obstoji izločitvena pravica in to ni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa, še manj pa seveda pravnomočnega sklepa o prodaji, kot to predlaga pritožnik.

14. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.