Jedro

Ugovor kot pravno sredstvo proti izdanemu sklepu sodišča prve stopnje je dopustno pravno sredstvo v primeru, da sklep v skladu s pooblastili ZFPPIPP izda samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnikov zoper sklep z dne 18.9.2017. 2. Zoper navedeni sklep se upnika pritožujeta, smiselno zaradi napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZFPPIPP v 127. členu določa, da je rok za pritožbo 15 dni. Po splošnem pravilu ta rok teče od objave sklepa na spletnih straneh AJPES (2. točka 2. odstavka 127. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko 1. odstavka 122. člena ZFPPIPP ). Izjema je osebna vročitev, pri kateri teče rok za pritožbo od vročitve sklepa (2. točka 2. odstavka 127. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP ne predpisuje, da se sklep o preizkusu terjatev vroča posameznemu upniku. Tak sklep mora sodišče skladno z 2. točko 4. odstavka 69. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a, 15-dnevni rok za pritožbo pa začne teči od objave sklepa.

5. Objava ima po 4. odstavku 122. člena pozitivni publicitetni učinek - z objavo sklepa je stranki dana možnost seznaniti se z vsebino sklepa. Po poteku osmih dni velja neizpodbitna domneva, da se je stranka seznanila z vsebino odločbe. Zaradi opisanega načina vročanja je rok za vložitev pritožbe po ZFPPIPP daljši (15 dni), ni pa mogoče sprejeti pritožbene razlage, da pritožbeni rok začne teči šele s potekom navedenega roka oziroma da se zaradi določbe 4. odstavka 122. člena ZFPPIPP za 8 dni podaljša v 127. členu določen 15 dnevni pritožbeni rok. Zaradi zakonsko določenega 8 dnevnega "seznanitvenega roka", ni mogoče podaljšati 15 dnevnega pritožbenega roka, kot to zmotno meni pritožba, zaradi česar je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

6. Čeprav to za odločitev ni bistvenega pomena, višje sodišče pritožnikoma še pojasnjuje: ugovor kot pravno sredstvo proti izdanemu sklepu sodišča prve stopnje je dopustno pravno sredstvo v primeru, da sklep v skladu s pooblastili iz 3. odstavka 53. člena ZFPPIPP izda samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec (prim. 4. odstavek 53. člena ZFPPIPP). Sklep o zavrženju pritožbe upnikov z dne 16.6.2017 zoper sklep o preizkusu terjatev je izdala strokovna sodelavka, zato je zoper tak sklep dovoljen ugovor, ne pritožba. Drži sicer pritožbeno opozorilo, da upnika nista bila seznanjena s popravnim sklepom z dne 2.11.2017, s katerim je prvostopenjsko sodišče popravilo pravni pouk in navedlo, kdo je izdal sklep z dne 18.9.2017, saj je iz popisa spisa razvidno, da je bil sklep vročen upravitelju, ne pa tudi pritožnikoma. Prvostopenjsko sodišče zato napačno navaja, da je (popravni) sklep z dne 2.11.2017 pravnomočen, kar pa na vprašanje pravilnosti izpodbijanega sklepa ne vpliva. Ne glede na pomanjkljivo in napačno procesno ravnanje sodišča v posamezni fazi postopka, to namreč na vprašanje pravočasnosti pravnega sredstva zoper sklep o preizkusu terjatev, ne more vplivati.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je odgovorilo na tiste pritožbene trditve, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.