Jedro

Toženec je že v postopku na prvi stopnji (tako kot sedaj v pritožbi) upravičeno opozarjal, da je za odločitev o (celotnem) tožbenem zahtevku stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče (v Ljubljani). Drži sicer, da „neposredni“ temelj zahtevku predstavljajo splošne določbe o neupravičeni pridobitvi (obogatitvi). A to ne spremeni dejstva, ki pomembneje (so)določa njegovo (pravno) naravo, in sicer, da so vsa zatrjevana izplačila, povračilo katerih tožnica od toženca z njim uveljavlja, povezana z delovnim razmerjem, ki je med njima obstajalo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana odločba se razveljavi ter zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču. II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 1.10.2015: - zavrnilo ugovor stvarne pristojnosti (I. točka izreka), - dovolilo spremembo tožbe (II. točka izreka), - odločilo, da je dolžan toženec tožnici v 15-ih dneh plačati 48.121,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.1.2013 dalje do plačila (III. točka izreka), - zavrnilo, kar je tožnica zahtevala več ali drugače (IV. točka izreka), - odločilo, da je dolžan toženec tožnici v 15-ih dneh od vročitve sodbe plačati stroške postopka v višini 2.006,99 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper odločbo sta se pritožili obe stranki.

3. Tožnica se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi (s stroškovno posledico) oziroma podredno, da jo (v izpodbijanem delu) razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje. Uvodoma navaja, kaj naj bi sodišče kot razlog za zavrnitev dela zahtevka navedlo v 19. odstavku obrazložitve sodbe. Poudarja, da je takšna obrazložitev sama s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje namreč po eni strani trdi, da so predmetna nakazila razvidna na izpisu prometa toženčevega transakcijskega računa, a nato v istem odstavku ugotovi, da plačila tožencu za obdobje od junija 2012 do decembra 2012 niso dokazana. Sodišče naj bi v 19. odstavku napačno ugotovilo dejansko stanje, saj je presodilo, da izplačila plač za obdobje od junija do decembra 2012 niso izkazana. Do takšnega zaključka je prišlo kljub temu, da izplačilo predmetnih zneskov izhaja iz več listin, in sicer iz REK-1 obrazcev, izpiska toženčevega transakcijskega računa, s strani toženca podpisanih plačilnih listin in izjave priče N. V. Če bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 15. člena ZPP dejansko vsak dokaz posebej vestno in skrbno presodilo ter jih nato presodilo še vse skupaj, bi ugotovilo, da so bila tudi izplačila za obdobje junij 2012 - december 2012 dejansko opravljena.

4. Toženec je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

5. Toženec se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper I., II., III. in V. točko izreka odločbe ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne (s stroškovno posledico), podrejeno pa da jo razveljavi in kot stvarno nepristojno sodišče zavrže tožbeni zahtevek(1) oziroma zadevo odstopi pristojnemu sodišču (vse s stroškovno posledico). Naziranje sodišča prve stopnje podano v 4. in 5. točki obrazložitve sodbe v zvezi z zavrnitvijo ugovora stvarne pristojnosti naj bi bilo napačno in v nasprotju z ustaljenim stališčem sodne prakse. Stališče glede pravilne uporabe točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 podano v sklepu VSL II Cp 20/2007 z dne 4.7.2007 je potrebno spoštovati tudi v konkretnem primeru, saj tudi v njem tožnica od toženca zahteva povračilo zneskov, ki jih je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 29.7.2010 dalje do 24.4.2012 kot delodajalec plačala tožencu kot delavcu na podlagi odločb Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pd 1031/2010 z dne 31.3.2011 in Višjega sodišča v Ljubljani Pdp 791/2011 z dne 3.2.2012, ter hkrati tudi povračilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki jih je tožencu plačala na podlagi ponovno vzpostavljenega delovnega razmerja v času od 25.4.2012 do 2.1.2013. S tožbo zahtevani zneski se nanašajo na pravice in obveznosti pravdnih strank iz delovnega razmerja. Za tovrstne spore pa so izključno stvarno pristojna delovna in socialna sodišča. V nadaljevanju obširno navaja še druge razloge, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana odločba nepravilna.

6. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Toženec je že v postopku na prvi stopnji (tako kot sedaj v pritožbi) upravičeno opozarjal, da je za odločitev o (celotnem) tožbenem zahtevku stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče (v Ljubljani). Drži sicer, da „neposredni“ temelj zahtevku predstavljajo splošne določbe o neupravičeni pridobitvi (obogatitvi). A to ne spremeni dejstva, ki pomembneje (so)določa njegovo (pravno) naravo,(2) in sicer, da so vsa zatrjevana izplačila, povračilo katerih tožnica od toženca z njim uveljavlja, povezana z delovnim razmerjem, ki je med njima obstajalo. To velja tako za zneske, katerih povračilo tožnica zahteva v posledici revizijske spremembe sodb Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 1031/2010 z dne 31.3.2011 in Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 791/2011 z dne 3.2.2012,(3) kot tudi za zneske, ki naj bi jih tožencu izplačala po 25.4.2012 (in zahtevek na povračilo katerih je postavila v pripravljalni vlogi z dne 22.10.2013). To, da je neposredno podlago (zatrjevanemu) izplačilu(4) prvo omenjenih zneskov predstavljala pravnomočna sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je bila kasneje spremenjena („izničena“), ne vpliva na dejstvo, da so le-ti v času, ko naj bi bili izplačani, predstavljali obveznost tožeče stranke kot delodajalca (do izplačila) oziroma pravico toženca kot delavca (do prejema plač in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja).(5) Prav tako zgolj zaradi okoliščine, da tožnica sedaj na podlagi splošnih določb o neupravičeni pridobitvi (obogatitvi)(6) zahteva njihovo povračilo, ti niso izgubili svoje „osnovne“ narave, kot jo opredeljuje točka b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.(7)

9. Predhodni zaključek v celoti velja tudi za tisti (to je razširjeni) del tožbenega zahtevka, s katerim tožnica uveljavlja povračilo zneskov, ki naj bi jih izplačala po 24.5.2012 oziroma na podlagi dejanskega(8) delovnega razmerja med pravdnima strankama, do katerega je prišlo po toženčevi vrnitvi nazaj na delo. Tudi ti zahtevki imajo jasno delovno-pravno komponento.(9) Hkrati pa je očitno tudi, da je kakršnokoli ločevanje (razlikovanje) med izplačili, ki naj bi bila opravljena na podlagi kasneje spremenjenih sodb, in tistimi, do katerih naj bi prišlo po 25.4.2012, neutemeljeno. Vsa ta zatrjevana izplačila se nanašajo na isto pravno razmerje, ki je obstajalo med pravdnima strankama in ki je imelo svoj izvor v pogodbi o zaposlitvi z dne 15.6.2009. Za odločitev o tožbenem zahtevku, s katerim se uveljavlja njihova povrnitev, je zato (upoštevaje točko b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1) v celoti pristojno delovno sodišče. Upoštevajoč navedeno je bilo potrebno toženčevi (posledično pa tudi tožničini) pritožbi ugoditi, izpodbijano odločbo (v skladu s 4. točko drugega odstavka 339. člena ZPP(10)) razveljaviti(11) ter zadevo odstopiti Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Pravilno tožbo Op. št. (2): Z vidika (stvarne) pristojnosti za odločitev o njem Op. št. (3): Na podlagi katerih naj bi njihovo izplačilo opravila.

Op. št. (4): Do katerega naj bi prišlo dne 25.4.2012 Op. št. (5): Glej tudi VSL II Cp 20/2007 z dne 4.7.2007 Op. št. (6): Sklicevanje na abstraktni dejanski stan neupravičene obogatitve (to je obogatitveni zahtevek) samo za sebe (avtomatično) ne pomeni ne, da je za odločitev o takšnem zahtevku stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti niti (ne nujno) da sploh gre za sodno pristojnost (glej odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 201/2013 z dne 9.7.2015).

Op. št. (7): Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 2/2004, s kasnejšimi spremembami Op. št. (8): In sicer s sodbama Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 1031/2010 z dne 31.3.2011 in Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 791/2011 z dne 3.2.2012 (torej na ustrezni pravni podlagi) vzpostavljenega Op. št. (9): Glej tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 125/2009 z dne 26.10.2010 in VIII Ips 79/2009 z dne 26.10.2010. Op. št. (10): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (11): Saj je bilo z njo odločeno o zahtevku, za katerega je (stvarno) pristojno sodišče druge vrste.