19. 9. 2005

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 958/2004 z dne 12. 5. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 03/00754 z dne 25. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor pritožnika (v izvršbi dolžnika) zoper sklep o izvršbi. Zavrnilo je tudi njegov predlog, naj sodišče opravi izvršbo le z rubežem dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet, in predlog za odlog izvršbe. Zoper prvostopenjski sklep je pritožnik vložil pritožbo. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje, da je "prizadet v svojih ustavnih pravicah zaradi kršitve zakona, ki dovoljuje izvršbo le v obsegu, potrebnem za izterjavo". Opozarja, da za poplačilo terjatve, ki jo uveljavlja upnica, zadošča rubež plače in dobroimetja na bančnem računu ter rubež premičnin. Dovolitev izvršbe tudi s prodajo nepremičnine pa je po mnenju pritožnika v nasprotju z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ), saj naj bi ta zakon dovoljeval opravo izvršbe le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve. Po zatrjevanju pritožnika upnica želi doseči prodajo njegove nepremičnine – stanovanja, čeprav bi za poplačilo njene terjatve zadoščala ostala izvršilna sredstva.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik sicer zatrjuje, da je zaradi izpodbijane sodne odločbe "prizadet v svojih ustavnih pravicah", vendar kršitev ne konkretizira. Glede na njegove navedbe v ustavni pritožbi je treba pojasniti, da za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča zatrjevanje o nepravilni uporabi določb ZIZ. Pritožnik bi moral izkazati, da izpodbijana odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Sodišče je svojo odločitev oprlo na stališče, da pritožnik ni izkazal, da bi izvršba na njegovo plačo in denarna sredstva pri banki zadoščala za poplačilo upničine terjatve. V pravilnost te ocene se Ustavno sodišče ne more spuščati. Dejstvo, da se pritožnik z odločitvijo sodišča ne strinja, pa za utemeljitev ustavne pritožbe tudi ne zadošča.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić