26. 5. 2005

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude družbe A. A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 26. maja 2005

sklenilo:

1.Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 643/2002 z dne 30. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. III Pg 117/2001 z dne 25. 2. 2002 se zavrže.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 111. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04) in četrtega odstavka 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo pobotalo medsebojno ugotovljeni terjatvi tožeče stranke in pritožnice (v pravdi tožene stranke) ter pritožnici naložilo v plačilo razliko v višini 315.807 SIT (1. do 4. točka izreka), v 5. točki izreka izpodbijane sodbe pa ugotovilo neobstoj terjatev pritožnice do tožeče stranke. Višje sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo pritožbi tožeče stranke delno ugodilo, zmanjšalo ugotovljeno vrednost terjatve pritožnice do tožeče stranke in pritožnici naložilo v plačilo znesek 2.044.209 SIT ter odločilo o stroških postopka.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Kršitev utemeljuje z navedbo, da je sodišče napačno razlagalo četrti odstavek 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) oziroma četrti odstavek 111. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker ni upoštevalo, da uporaba vozil, danih v leasing pomeni korist, ki bi jo tožeča stranka morala vrniti pritožnici. V tej zvezi hkrati vlaga pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 132. člena ZOR oziroma četrtega odstavka 111. člena OZ.

B. – I.

3.Na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ZUstS, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica in temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je izkazan pravni interes. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora namreč vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist (izboljšanje položaja), ki je brez tega ne bi mogel doseči.

4.Iz izpiska iz sodnega registra izhaja, da je bil nad tožečo stranko, družbo C., d.o.o., V., s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. St 6/98 z dne 6. 5. 1998 začet stečajni postopek, ki je bil s sklepom istega sodišča št. St 6/98 z dne 28. 11. 2003 zaključen. Ta sklep je postal pravnomočen dne 9. 12. 2003, iz sodnega registra pa je bila družba izbrisana dne 10. 12. 2003. Ker je tožeča stranka prenehala obstajati, je Ustavno sodišče pritožnico pozvalo, naj izkaže pravni interes za nadaljevanje postopka pred Ustavnim sodiščem, ter jo opozorilo na posledice, če pravnega interesa ne bo izkazala.

5.Pritožnica je z vlogo z dne 16. 5. 2005 Ustavnemu sodišču sporočila, da pri vloženi ustavni pritožbi vztraja, vendar pravnega interesa za odločanje o ustavni pritožbi ni izkazala. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnica ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

B. – II.

7.Pobudnica je z vlogo z dne 16. 5. 2005 hkrati sporočila, da vztraja tudi pri vloženi pobudi, vendar je v utemeljitev pravnega interesa navedla le, da je njena osnovna dejavnost sklepanje leasing pogodb in da je soočena z večjim številom podobnih primerov. Ker mora biti pravni interes konkreten in neposreden, pobudnica s temi navedbami pravnega interesa ni utemeljila. Njen pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZOR oziroma OZ je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Ker tudi v vlogi z dne 16. 5. 2005 ni izkazala pravnega interesa, je Ustavno sodišče zavrglo tudi njeno pobudo (3. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena, prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ter 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Prvo in drugo točko izreka je sprejelo soglasno. Tretjo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.

Predsednik dr. Janez Čebulj