Jedro

Zgolj navedba, da se BPP ne dodeli, ker ni jasno, ali bo vložen obtožni predlog, glede na naravo poteka kazenskega postopka na prvi stopnji po oceni sodišča ni utemeljena, saj tožnik upravičeno navaja, da njemu ne bo znano, kdaj bo obtožni predlog vložen, prav tako ni navedenega utemeljenega razloga, zakaj tožnik ne bi bil upravičen do dodelitve BPP tudi za morebitno nadaljevanje postopka na prvi stopnji, sploh ob upoštevanju pravic, ki jih ima kot oškodovanec v kazenskem postopku. Nenazadnje, kolikor obtožni predlog v predmetni zadevi ne bo vložen, stroški niti ne bodo nastali in bo tožena stranka zavezana zgolj k izplačilu stroškov iz postopka kazensko preiskovalnih dejanj, tožeča stranka pa na ta način ne bo zamudila roka za vrnitev napotnice.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se I. in II. točka izreka odločbe Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 85/2022 z dne 25. 1. 2022 odpravita ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi sodišče odločba drugič.

_Pred izdajo izpodbijane odločbe_

2. Sodišče je v zadevi že odločalo, in sicer v zadevi II U 351/2021 dne 5. 1. 2022, v kateri je s sodbo tožbenemu zahtevku zoper odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP), Bpp 1398/2021 z dne 8. 11. 2021, ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, iz razlogov kot izhajajo iz predmetne sodbe.

_Iz izpodbijane odločbe_

3. Tožena stranka je dne 25. 1. 2022 izdala novo odločbo Bpp 85/2022, s katero je prošnji prosilca (tožnika) za dodelitev brezplačne pravne pomoči delno ugodila (1. točka izreka), tako da je prosilcu brezplačno pravno pomoč dodelila v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku posameznih preiskovalnih dejanj, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. Kpd 54059/2021 do vložitve obtožnega predloga oziroma do zaključka kazensko preiskovalnega postopka (2. točka izreka). Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je določilo odvetnika A. A. (3. točka izreka).

4. Iz obrazložitve predmetne odločbe izhaja, da prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči skladno z drugim odstavkom 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

5. Skladno z določili 24. člena ZBPP je tožena stranka po pregledu navedb prosilca ugotovila, da je pri Okrajnem sodišču v teku postopek posameznih kazensko preiskovalnih dejanj zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki teče zoper B. B., pri čemer so bile telesne poškodbe storjene na škodo prosilca za dodelitev BPP in je tako tudi po stališču tožene stranke zadeva pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prosilca, v smislu določila 2. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, pri čemer prosilec izpolnjuje tudi objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 6. Skladno z določilom drugega odstavka 28. člena ZBPP pa je tožena stranka določila drugačen obseg oblike brezplačne pravne pomoči, kot je prosilec zaprosil in dodelila brezplačno pravno pomoč zaprošene oblike le delno, na način, da ni odobrila prošnji prosilca v delu, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči v morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje (kar izhaja iz obrazložitve in ne iz izreka odločbe). Po stališču tožene stranke v času odločanja o prošnji prosilca teče pred sodiščem prve stopnje zgolj postopek posameznih kazensko preiskovalnih dejanj, zaradi česar ni jasno ali bodo stroški pred sodiščem prve stopnje v primeru vložitve obtoženega predloga sploh nastali. Za utemeljen zahtevek dodelitve brezplačne pravne pomoči pa mora izhajati, da bodo prosilcu nastali konkretni stroški v zvezi s postopkom, zaradi česar tožena stranka meni, da je zahtevek prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zavrnilnem delu oblike pomoči neutemeljen.

7. Iz izpodbijane odločbe med drugim izhaja, da je izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov dolžan vrniti strokovni službi za BPP priložen stroškovnik za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku, in sicer napotnico v roku 15 dni po opravljeni storitvi, saj v nasprotnem ni upravičen do plačila storitve brezplačne pravne pomoči. _Tožbene navedbe_

8. Tožnik se z delno ugodeno prošnjo ne strinja in zoper 1. in 2. točko izreka izpodbijane odločbe vlaga predmetno tožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

9. V tožbi izpostavlja, da v izreku izpodbijane odločbe ni izrecno navedeno, da se tožniku (prosilcu BPP) prošnja ne odobri za nadaljnji prvostopenjski kazenski postopek, po vložitvi obtožnega predloga, kar pa je sicer razvidno iz obrazložitve v 3. točki izpodbijane odločbe, čemur pa ne more slediti, saj postane pravnomočen zgolj izrek odločbe in ne njena obrazložitev, zaradi česar meni, da je bila izpodbijana delna odločba izdana napačno, saj je tožnik zaprosil za odobritev BPP do zaključka postopka na prvi stopnji. Tožnik meni, da mora izrek izpodbijane odločbe vsebovati odločitev toženke (oziroma da se odobritev BPP tudi za nadaljnji kazenski postopek po vložitvi obtožnega predloga do odločitve sodišča prve stopnje ne odobri), saj v nasprotnem izrek izpodbijane odločbe predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ker iz njega ni razvidno, v katerem delu je bila prošnja tožnika za odobritev BPP zavrnjena.

10. Tožnik nadalje meni, da obrazložitev, kot ga je podala tožena stranka, da se prošnji delno ne ugodi, ker je v času odločanja o prošnji v teku šele postopek posameznih preiskovalnih dejanj pred sodiščem prve stopnje in ni jasno ali bodo stroški pred sodiščem prve stopnje v primeru vložitve obtožnega predloga sploh nastali, aribitrarna, saj ni razumno pravno obrazložena, sploh upoštevaje potek skrajšanega postopka na podlagi obtožnega predloga pred Okrajnim sodiščem, ki je urejen v določbah 429 do 445 člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Kazenski postopek po vložitvi obtožnega predloga namreč poteka tako, da se po preizkusu pogoja za zavrženje obtožnega predloga izvede vročitev obtožnega akta obdolženemu, ne pa tudi oškodovancu oziroma njegovemu pooblaščencu- izvajalcu BPP. Izvajalec storitev BPP tako ob zaključku izvajanja storitev, to je ob vložitvi obtožnega predloga, glede na določila v ZKP predpisanem poteku postopka, ne bi bil seznanjen z dejstvom, da je zaradi odobrene BPP, do vložitve obtožnega predloga postopek izvajanja v obravnavanem obsegu odobrene BPP zaključen in zato ne bi imel možnosti, da skladno z določili prvega odstavka 40. člena ZBPP, v prekluzivnem 15. dnevnem roku, kot izvajalec BPP, službi za BPP predloži izpolnjeno napotnico o opravljenih storitvah BPP. Na ta način bi bila tožniku onemogočena izpolnitev obveznosti izvajalca BPP glede predložitve napotnice, v posledici česar pa bi mu bilo zavrnjeno priznanje stroškov nudenja BPP, kolikor bi bil podan predlog izven 15. dnevnega roka, kljub temu, da bi bile storitve opravljene. Tožnik meni, da je glede na določila ZKP in ZBPP na tak način, kot je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, dejansko onemogočeno normalno izvajanje storitev BPP.

11. V nadaljevanju tožnik izpostavlja, da je tudi sicer nepravilna odločitev tožene stranke, da se tožniku BPP omeji zgolj na čas do vložitve obtožnega predloga in ne do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje upoštevaje običajen potek kazenskega postopka po vložitvi obtožnega akta, ker do zavrženja obtožnega predloga, ki ga vlaga tožilstvo v kazenskem postopku praktično nikoli ne pride ter zato vložitvi obtožnega akta obtožnega predloga sledijo obravnave, na katere je oškodovanec povabljen in na njih sodeluje na strani tožilstva, prav tako pa ima oškodovanec pravico priglasitve premoženjsko pravnega zahtevka in v zvezi z vsem navedenim potrebuje pravno pomoč pooblaščenca – izvajalca BPP.

12. Zaradi navedenega je po mnenju tožeče stranke naziranje tožene stranke, da ni jasno ali bodo stroški pred sodiščem prve stopnje v primeru vložitve obtožnega predloga sploh nastali očitno napačno, saj vložitvi obtožnega akta normalno sledi nadaljnji kazenski postopek, v okviru katerega sodišče odloča o krivdi obdolženca in premoženjskopravnih zahtevkih oškodovanca in končno ob zaključku prvostopnega kazenskega postopka izreče sodbo. Tožnik tako meni, da potrebuje brezplačno pravno pomoč za čas do zaključka prvostopenjskega kazenskega postopka in ne zgolj za čas do vložitve obtožnega predloga, kot to zmotno meni tožena stranka, ki se sklicuje na sodno prakso, ki ne ustreza obravnavanemu primeru in zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo tožene stranke v točki 1 in 2 izreka odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek toženki ter hkrati toženki naloži tudi plačilo stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

13. Tožba je utemeljena.

14. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve iz I. In II. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je toženka tožnikovi prošnji za dodelitev BPP delno ugodila, in sicer v delu, ki se nanaša na zastopanje v postopku kazensko preiskovalnih dejanj pred sodiščem prve stopnje.

15. Med strankama je nesporno, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, kakor tudi, da je podal prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v postopku kazensko preiskovalnih dejanj zoper B. B. in v nadaljnjem prvostopenjskem kazenskem postopku.

16. Sodišče po pregledu prošnje tožnika za dodelitev BPP, v točki **III „podatki o zadevi“** ugotavlja, da je prosilec podal prošnjo „_za odobritev BPP za stroške odvetniškega zastopanja v kazensko preiskovalnem postopku zoper osumljenega B. B., v zadevi Okrajnega sodišča Maribor, I Kpd 54059/2021 ter v nadaljnjem prvostopnem kazenskem postopku zoper navedenega osumljenca oz. obdolženca_“.

17. Med strankama je nesporno, da je tožena stranka prošnji ugodila zgolj delno, in sicer za postopek do konca kazensko preiskovalnih dejanj, ne pa za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje.

18. Pritrditi je tožbenim navedbam, da tožena stranka v izreku izpodbijane odločbe ni podala točke v kateri bi navedla v katerem delu je zavrnila podano prošnjo, kar pa je sicer navedla v obrazložitvi, ki pa ne zavezuje. Na ta način tožnik ne more vložiti ustreznega pravnega sredstva, s čimer je kršena njegova pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

19. Toženka je smiselno (glede na obrazložitev izpodbijane odločbe) zavrnila predlog za dodelitev BPP tožniku za celoten postopek pred okrajnim sodiščem z obrazložitvijo, da še ni znano ali bo do vložitve obtožnega predloga sploh prišlo, zaradi česar je prošnja tožnika v tem delu preuranjena, pri tem pa se je med drugim sklicevala na sodno prakso tukajšnjega sodišča II U 507/2019 z dne 18. 12. 2019. 20. Med strankama je tako sporno ali je upravičena dodelitev BPP prosilcu-tožniku v zgolj omejenem obsegu, kot izhaja iz izpodbijane odločbe.

21. Sodišče najprej izpostavlja, da je sklicevanje tožene stranke na sodno prakso II U 507/2019 v tem postopku neutrezno, saj je šlo v tisti zadevi za čisto drugo vrsto postopka (pravdni postopek), ki poteka po volji strank, kamor sodi tudi predlog za določitev izvedenca, medtem ko je tek predkazenskega in kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje jasno določen v ZKP, kjer se za skrajšani postopek, ki poteka pred okrajnim sodiščem, skladno z določilom 429. člena ZKP, uporabljajo določbe 430. - 444. člena ZKP.

22. Kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje se uvede na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe. (430. člen ZKP). Pri navedenem pa ne gre prezreti, da lahko državni tožilec pred vložitvijo obtožnega predloga, skladno z določilom 431. člena ZKP, sodniku posamezniku predlaga, da opravi posamezna preiskovalna dejanja. Kolikor se sodnik s predlogom tožilca strinja, ta dejanja tudi opravi in po koncu opravljenih dejanj vse spise pošlje (vrne) tožilcu. O ravnanju sodnika oziroma o koncu kazensko preiskovalnih dejanj ni obveščena nobena izmed strank. Tako za tožnika kot oškodovanca v postopku torej ni jasno, kdaj je tek kazensko preiskovalnega postopka dejansko zaključen oziroma od katerega dneva je njegov pooblaščenec zavezan vložiti napotnico.

23. Skladno z določilom 433. člena ZKP je oškodovanec obveščen o nevložitvi obtožnega predloga zgolj, kolikor je sam podal kazensko ovadbo, pa se državni tožilec odloči, da bo ovadbo zavrgel. 24. Iz spisovnega gradiva upravnega spisa (po prilogo C1) je razvidno, da je predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj podalo Okrožno državno tožilstvo, ki je med drugim tudi predlagalo zaslišanje oškodovanca in določitev izvedenca medicinske stroke po prejeti kazenski ovadbi Policijske postaje Maribor I. 25. Glede na dejstvo, da iz spisovnega gradiva upravnega spisa tudi izhaja, da so bila s strani Okrajnega sodišča v Mariboru izdana že tudi vabila na zaslišanje pred sodiščem tako tožniku kot oškodovancu in osumljenemu, se je razpravljajoči sodnik očitno odločil opraviti posamezna preiskovalna dejanja, rezultat katerih bo zagotovo vrnitev spisa Okrožnemu državnemu tožilstvu, saj navedeno postopanje določa ZKP.

26. Držijo navedbe tožene stranke, da ni jasno ali bo v nadaljevanju v predmetni zadevi vložen tudi obtožni predlog zoper osumljenega, vendar, navedeno ne pomeni, da oškodovancu skladno z določili ZBPP ne pripada tudi BPP v morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, saj lahko tudi ob morebitnem zavrženju ovadbe s strani okrožnega državnega tožilstva postopek nadaljuje sam kot oškodovanec, glede na to, da gre pri obravnavani zadevi za dejanje, ki se začne na predlog1. Za morebitno nadaljevanje postopka pa kot prava nevešča tožeča stranka upravičeno pričakuje strokovno pomoč odvetnika.

27. Dodelitev BPP ureja ZBPP. V skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. Vendar pa dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se po tretjem odstavku 11. člena ZBPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom, razen če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve ( izredna brezplačna pomoč – 12.člen ZBPP). V predmetni zadevi je bilo s strani tožene stranke ugotovljeno, da prosilec prejema denarno socialno pomoč, zaradi česar je upravičen do izredne brezplačne pomoči. 28. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se tako pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, ter da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj. Kot izhaja iz prvega odstavka 26. člena ZBPP, se BPP dodeli, med drugim, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji. **Če** prosilec v prošnji **ne navede** določene oblike pravne pomoči, **odloči** o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP).

29. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli **praviloma** v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku istega člena pristojni organ: - določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi; - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji BPP na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški; - iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek BPP, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena BPP, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči.2

30. Kot izhaja iz citiranih določb ZBPP, toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima po določbah 28. člena ZBPP možnosti, tudi omejiti obseg dodeljene BPP, vendar pa mora uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti.

31. V konkretnem primeru toženka z izrekom ni odločila glede zavrnilnega dela o nedodelitvi BPP prosilcu za postopek pred sodiščem prve stopnje. Iz 3. točke obrazložitve izpodbijane odločbe pa tudi ne izhaja konkretizirana navedba in pravno utemeljena obrazložitev, zakaj šteje, da prosilec brezplačne pravne pomoči ne bi potreboval tudi v morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku. Zgolj navedba, da se BPP ne dodeli, ker ni jasno ali bo vložen obtožni predlog, glede na naravo poteka kazenskega postopka na prvi stopnji po oceni sodišča ni utemeljena, saj tožnik upravičeno navaja, da njemu ne bo znano kdaj bo obtožni predlog vložen, prav tako ni navedenega utemeljenega razloga, zakaj tožnik ne bi bil upravičen do dodelitve BPP tudi za morebitno nadaljevanje postopka na prvi stopnji, sploh ob upoštevanju pravic, ki jih ima kot oškodovanec v kazenskem postopku, in ki jih je sodišče pojasnilo že v sodbi II U 351/2021. Tožena stranka namreč niti z enim argumentom, ki je naveden v predmetni sodbi, kot garant poštenega postopka, ni navedla nasprotnih argumentov ali zakonskih podlag, zakaj se je odločila zgolj za delno dodelitev obsega BPP (razen še nevloženega obtožnega predloga). Nenazadnje, kolikor obtožni predlog v predmetni zadevi ne bo vložen, stroški niti ne bodo nastali in bo tožena stranka zavezana zgolj k izplačilu stroškov iz postopka kazensko preiskovalnih dejanj, tožeča stranka pa na ta način ne bo zamudila roka za vrnitev napotnice.

32. Tožena stranka je tudi sama v točki 4. obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da mora izvajalec brezplačne pravne pomoči napotnico vrniti strokovni službi v roku 15 dni po opravljeni storitvi, kar pa je v predmetnem postopku neizvršljivo, glede na dejstvo, da oškodovanec ni seznanjen ne o vrnitvi spisa Okrožnemu državnemu tožilstvu ne o morebitni vložitvi obtožnega predloga. V teku kazensko preiskovalnih dejanj namreč ni nujno, da sta oškodovanec in osumljeni zaslišana v istem dnevu, prav tako pa je predvidena tudi določitev izvedenca medicinske stroke, zaradi česar ne bo mogoče natančno določiti kdaj je nastopil dan, ko je bila zadnja storitev pooblaščenca prosilca opravljena oziroma kdaj je bil dan vložitve obtožnega predloga. Oškodovanec se ima namreč pravico seznaniti tudi z izvedenskim mnenjem in sodelovati v celotnem kazensko preiskovalnem postopku iz razlogov, kot izhaja iz zgoraj navedene predhodno izdane sodbe II U 351/2021. 33. Po mnenju sodišča tako toženka v izpodbijani odločbi ni obrazložila, kako je kljub zgoraj navedenim dejstvom, napravila zaključek, da še niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje oziroma da je zahteva prosilca v tem delu nerazumna.

34. Glede na navedeno, da je odločitev iz I. In II. točke izreka izpodbijane odločbe nepravilna oziroma pomanjkljiva, je toženka nepopolno ugotovila dejansko stanje, in je njena obrazložitev tega dela odločbe pomanjkljiva, zaradi česar odločitve ni mogoče preizkusiti (kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP, v zvezi v tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1), posledično pa tudi ne potrditi, da je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Zato je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo je v izpodbijani I. in II. točki izreka odpravilo in v tem delu zadevo, na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1, vrnilo toženki v ponovni postopek. V njem bo morala upoštevati stališča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

35. Ker je sodišče tožbi ugodilo in je odločbo toženke v izpodbijanem delu odpravilo, je, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, tožnik upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče (ob upoštevanju, da je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, in da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik) tožniku priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR po drugem odstavku 3. člena Pravilnika. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženka, in sicer v roku 15 dni od vročitve te sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena OZ).

1 122. člen KZ-1 prvi odstavek: Kdor koga lahko telesno poškoduje, da je bil zaradi tega začasno okvarjen ali oslabljen kakšen del njegovega telesa ali njegov organ, ali je poškodovančneva zmožnost za delo začasno zmanjšana ali je prizadeta njegova zunanjost ali je začasno okvarjeno njegovo zdravje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta; **Četrti odstavek**: Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog. 2 Enako izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS III U 199/2021 z dne 21. 12. 2021.