Jedro

Tisti, ki je na podlagi nične pogodbe svojo obveznost že izpolnil, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan, zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj. To uveljavlja s kondikcijskim zahtevkom. Aktivno legitimacijo za postavitev tega zahtevka ima izpolnitelj (prikrajšanec), ne pa vsaka oseba, ki v zvezi s tem izkazuje določen pravni interes. Tožnik ni stranka tega kondikcijskega razmerja, ni niti solvens niti accipiens. Z dajatvenim zahtevkom ne uveljavlja varstva svojih (zatrjevanih) pravic, temveč varstvo pravic tretjih oseb. Zaradi pomanjkanja procesne legitimacije njegova tožba v tem delu ni dopustna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški so del pravdnih stroškov, o katerih bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika z dne 1. 6. 2022 za izvršitev denarne kazni.

2. Zoper ta sklep se pritožuje tožnik po pooblaščeni odvetniški družbi. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri odločilnih dejstvih je nasprotje o tem, kaj sodišče navaja o vsebini listin in med listinami samimi (kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), prav tako pa manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). V izjavi uslužbenca A. A., ki jo je priložil k predlogu za izvršitev denarne kazni, je zapisano, da so bili predstavniki tožnika ustavljeni ob približevanju stebru SM9, nikjer pa ni zatrjevano, da so parcele tožencev prečkali nemoteno. Ni utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je do ustavitve prišlo na parceli sina tožencev – B. B., ter da so predstavniki tožnika neovirano prečkali parcele tožencev. Prepoved prehoda je bila predstavnikom tožnika izrečena s strani dveh oseb - prve toženke, ki je lahko prepovedala dostop le preko parcel, ki pripadajo njej in njenemu možu; in pooblaščenca tožencev ter B. B., ki ni izrekel prepovedi zgolj za parcelo B. B.. Tožniku oziroma njegovim predstavnikom je bil prehod onemogočen celostno. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Toženca sta odgovorila na pritožbo. Pritožbenim navedbam sta nasprotovala in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo z dne 28. 12. 2020, ki tožencema nalaga, da dopustita tožniku in njegovim izvajalcem uporabo služnostne poti po trasi, ki poteka preko njunih parcel št. 3346/2, 3346/1, 3345/1 in 365/10 vse k.o. A.1, za dostop oziroma izvedbo vzdrževalnih del na stebru SM9, ki se nahaja na sosednji parceli št. 365/1 (sedaj 365/14). Za kršitev te začasne odredbe je bila zagrožena denarna kazen v višini 3.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je štelo, da so morali predstavniki tožnika za dostop do parcele št. 365/14 oziroma stebra SM9 sicer prečkati parcele tožencev, vendar jih na teh parcelah nihče ni ustavil oziroma jim nihče ni preprečil tega prehoda. Pravilno je povzelo vsebino predloga, kjer je navedeno, da je bil predstavnikom tožnika peš dostop preprečen ob približanju stebru SM9, slednji pa ne stoji na parcelah tožencev, temveč na parceli št. 365/14, ki je v lasti B. B. Prav tako je pravilno pojasnilo, da tožnik niti ni izrecno oziroma določno zatrjeval, da bi bili njegovi predstavniki ustavljeni na parcelah tožencev oziroma, da bi jim bil preprečen dostop preko parcel tožencev, torej po trasi omenjene služnostne poti, ki je predmet tega postopka.

6. Sprejemljiv je zato zaključek izpodbijanega sklepa, da tožnik ni uspel izkazati, da bi toženca preprečila predstavnikom tožnika dostop (prehod) preko njunih parcel. To nenazadnje potrjuje tudi priložena izjava A. A. (tožnikovega uslužbenca), iz katere izhaja, da so predstavniki tožnika parkirali svoje avtomobile na spodnjem asfaltiranem parkirišču, torej (očitno) ob (jugo) zahodnem robu parcel tožencev ter ob samem koncu trase poti, določene z začasno odredbo v tem postopku. Iz te izjave gre nadalje razbrati, da so se na ogled spornega stebra odpravili po trasi preko parcele B. B.2 in da so se nesoglasja pričela, ko so se k temu stebru približali. Podani predlog za denarno kaznovanje je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Z navajanjem, da je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno oziroma, da je bil prehod onemogočen "celostno", pritožnik ne prepriča. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno argumentiralo. Očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. To velja tudi za zatrjevano procesno kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki dejansko meri na nepravilne vsebinske zaključke sodišča prve stopnje, ne pa na nepravilen (povsem "tehničen") prenos določenih listinskih podatkov v sodno odločbo.

7. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

8. Stroški v zvezi z zatrjevano kršitvijo začasne odredbe, ki je bila izdana v pravdnem postopku, so sestavni del pravdnih stroškov in bo o njihovi povrnitvi odločilo sodišče prve stopnje z odločbo, s katero se bo ta postopek končal (smiselno četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

1 V nadaljevanju je oznaka katastrske občine izpuščena. 2 Zapis v izjavi A. A.: "Pri tem smo upoštevali traso dostopne poti iz strokovnega mnenja (izdelal Milan Brumec), ki je priloga sklepu P 45/2021 Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 26. 4. 2022." Gre torej za traso po začasni odredbi, izdani v postopku zoper B. B., in se nanaša na parcelo št. 365/14.