Jedro

Pogoji za dopustitev revizije so podani glede vprašanj, navedenih v izreku odločbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj: ali je tožnica aktivno legitimirana za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku; kolikšna je primerna odškodnina zaradi kršitve do sojenja v razumnem roku; ali je sodišče navedlo zadostne razloge za obstoj vzorčne zveze med protipravnim ravnanjem toženke in škodo, ki je v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti nastala tožnici, in glede materialnopravne presoje obstoja vzročne zveze; kolikšna je primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 21.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 10. 2002 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je delo ugodilo pritožbi toženke in sodbo v ugodilnem delu spremenilo tako, da je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 8.000 EUR z zakonskimi obrestmi od 14. 10. 2002 do plačila. Sicer je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnice zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Toženka zoper ugodilni del sodbe vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1) ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP); 2) ali je tožeča stranka aktivno legitimirana za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in kakšna je primerna odškodnina v primeru pritrdilnega odgovora; 3) ali so v danem primeru izpolnjene posamezne predpostavke odškodninske odgovornosti toženke, zlasti, ali je v odškodninskem sporu zaradi očitanega protipravnega ravnanja dovoljeno ponovno presojati dejansko stanje zadeve, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ali ima ravnanje strank v postopku, ki je podlaga konkretne odškodninske odgovornosti sodišča, vpliv na vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem sodišča in škodo otroka in ali je pri domnevni kršitvi osebnostnih pravic iz družinskega življenja mogoče ločeno obravnavati in priznati odškodnino zaradi kršitev osebnostnih pravic, zmanjšane življenjske aktivnosti in strahu ter kakšna je primerna višina odškodnine. Po oceni toženke so v obrazložitvi izpodbijane sodne odločbe nasprotja, ki pomenijo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po eni strani pritožbeno sodišče navaja, da je država odgovorna le za hude kršitve sodišča, ne pa za vsako napako, po drugi strani pa protipravno ravnanje sodišč opira na postopkovne napake, ki jih je bilo mogoče odpraviti z rednimi pravnimi sredstvi. Tožnica ni bila stranka postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, zato ni upravičena do odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Podredno toženka meni, da niso bila pravilno upoštevana merila za tovrstno odškodnino. Iz obrazložitve izpodbijane sodne odločbe izhaja, da je pritožbeno sodišče za protipravno štelo ravnanje sodišča, ker je izdalo začasno odredbo brez obrazložitve. Po oceni toženke navedeno dejanje ni protipravno tudi iz razloga, ker gre za kršitev, ki jo je bilo mogoče odpraviti v okviru rednega postopka. Pritožbeno sodišče je navedlo le, da je to protipravno ravnanje vplivalo na trajanje postopka, ne pa tudi, da je povzročilo duševne bolečine tožnice zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Sodišče ni ugotavljalo, kateri vzroki so privedli do tožničinega trpljenja. Prisojena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti je kljub znižanju s strani pritožbenega sodišča še vedno pretirana.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

5. Ker so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo dopustilo glede vprašanj: ali je ali je tožnica aktivno legitimirana za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku; kolikšna je primerna odškodnina zaradi kršitve do sojenja v razumnem roku; ali je sodišče navedlo zadostne razloge za obstoj vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženke in škodo, ki je v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti nastala tožnici, in glede materialnopravne presoje obstoja vzročne zveze; kakšna je primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti;

6. Vrhovno sodišče revizije v zvezi z očitkom absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni dopustilo, ker ta ni verjetno izkazana. Revizija glede vprašanja, ali je podana protipravnost ravnanja toženke kot element odškodninskega delikta ni dopustilo, ker odločitev sodišča, ki je ocenilo, da je bilo ravnanje toženke protipravno, ker je sodišče prve stopnje v postopku dodelitve kljub jasnemu navodilu sodišča druge stopnje kar dvakrat izdalo neobrazloženo začasno odredbo, ne odstopa od ustaljene sodne prakse.