Jedro

Ob tem, da tožnika v pritožbi zatrjevanim dejstvom (in dokazom) ne oporekata, saj odgovora na pritožbo nista podala, pritožbeno sodišče sledi izjavama, da glede na vzpostavljen sistem prevzemanja pošte, obvestila o pošiljki v konkretni zadevi v nabiralniku ni bilo.

Pritožnica je uspela izpodbiti domnevo pravilnosti vročitve, kot izhaja iz vročilnice. Zato za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka tožnikoma dolžna plačati vsakemu polovico zneska 25.200 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 15.000 EUR od dne 29. 6. 2020 in od zneska 10.520 EUR od dne 3. 9. 2020 do plačila (I. točka izreka), vsakemu polovico zneska 11.839,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila (II. točka izreka) in jima povrniti pravdne stroške v višini 1.301,40 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlaga razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ali spremembo sodbe v smeri zavrnitve zahtevka.

Toženka nasprotuje ugotovitvi, da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor. Opozarja, da obvestila o pošiljki in tožbe ni nikoli prejela. S postopkom se je seznanila šele s prejemom izpodbijane sodbe. Poudarja, da ima že več kot sedem let poslovni naslov na naslovu ... in da se ji v tem času še ni zgodilo, da ne bi prevzela kakšne od poštnih pošiljk. Pri prevzemanju pošte je skrbna, zato je neverjetno, da ne bi prevzela obvestila o sodni pošiljki, če bi ji bilo res puščeno v nabiralniku. Prilaga izjavi direktorja A. A. in njegove zunajzakonske partnerke B. B., ki sta edina, ki zanjo prevzemata pošto. Predlaga tudi njuno zaslišanje. Priči bosta lahko potrdili, da pošto za toženko prevzemata redno in da obvestila o prejeti pošiljki nista prejeli. Izpovedali bosta tudi, da sta v obdobju od 29. 6. 2022 do 14. 7. 2022, ko naj bi bilo obvestilo puščeno v nabiralniku, večkrat izpraznili nabiralnik in prevzeli večje število pošiljk. To potrjujejo tudi poštne pošiljke (13 računov) iz obdobja od 29. 6. 2022 do 14. 7. 2022. Iz njih je razvidno, da so bili računi prejeti v času, ko naj bi bilo v nabiralniku tudi obvestilo. Toženka ima ustaljen način prevzemanja pošte iz nabiralnika, pošto prevzemata direktor ali B. B., ki jo nato odneseta v tajništvo, kjer se na vsako pošiljko odtisne žig z datumom prejema, nato se pošta skenira in shrani. Vse zapisano lahko potrdi tudi priča C. C., ki je pri toženki zaposlen kot komercialist in ve, kakšen je postopek ravnanja s prejetimi pošiljkami.

V predmetni zadevi je izkazano, da toženki obvestilo o prejeti tožbi ni bilo vročeno, zato ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem je bila storjena absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju pritožnica obširno izpodbija dejstva, na podlagi katerih je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, in se do njih opredeljuje, ter meni, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.

3. Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zamudna sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe v tožbi. Sodišče prve stopnje mora glede na pogoje, določene v 318. členu ZPP, pred izdajo zamudne sodbe najprej preveriti, ali je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, nato pa, ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in ali ta dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je v tožbi predložila tožeča stranka sama, ali s splošno znanimi dejstvi.

6. Prvo sodišče je izdalo zamudno sodbo po ugotovitvi, da je bila tožba s prilogami toženki pravilno vročena s fikcijo 14. 7. 2022 (vročilnica pripeta k list. št. 18)1 in da nanjo v roku 30 dni od vročitve ni podala odgovora.

7. Pravilna vročitev tožbe v odgovor je nujna predpostavka za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je po podatkih, ki so mu bili ob odločanju znani (fikcija vročitve tožbe tožencu, iz katere izhaja domneva, da je toženec tožbo prejel – prvi odstavek 224. člena ZPP), pravilno zaključilo, da je ta predpostavka izpolnjena. To je v razlogih izpodbijane sodbe tudi ustrezno obrazložilo.

8. Toženka nasprotuje zaključku o izpolnjenosti pogoja iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Trdi, da obvestila o pošiljki v nabiralniku ni prejela ter da ga v nabiralniku ni bilo. Za svoje trditve predlaga številne dokaze – pisni izjavi direktorja toženke in njegove zunajzakonske partnerke, njuno zaslišanje, več v spornem času prejetih računov v nabiralnik ter zaslišanje priče C. C. o postopku ravnanja s prejetimi pošiljkami.

9. Namen določb o nadomestnem vročanju in vročanju z obvestilom o sodnem pisanju v poštnem predalčniku (140., 141. in 142. člen ZPP) je v tem, da zagotavljajo razumno pričakovanje, da se bo naslovnik lahko pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Fikcija vročitve torej temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi.2 In ravno pravilnost fikcije vročitve tožbe v odgovor (iz razloga neprejetja obvestila o prejeti pošiljki) toženka napada s pritožbo. Naslovniku je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji v skladu s 141. in 142. členom ZPP ni bila pravilna, ker obvestilo, kje je pisanje, z navedbo roka, v katerem ga mora prevzeti, ni bilo v nabiralniku.

10. Pritožbeno sodišče v okviru pritožbenih trditev in na podlagi listinskih dokazov (v okviru proste presoje dokazov) ne dvomi v resničnost navedb o tem, da toženki obvestilo o prejeti pošiljki ni bilo puščeno v nabiralniku. Ob tem, da tožnika v pritožbi zatrjevanim dejstvom (in dokazom) ne oporekata, saj odgovora na pritožbo nista podala, pritožbeno sodišče sledi izjavama toženkinega direktorja A. A. in njegove partnerice B. B., da glede na vzpostavljen sistem prevzemanja pošte obvestila o pošiljki v konkretni zadevi v nabiralniku ni bilo. Z njunima izjavama3, kot tudi s k pritožbi priloženimi pošiljkami4 (ki jih je toženka preko direktorja in partnerke v tem obdobju prevzemala iz nabiralnika družbe), je z zadostno verjetnostjo izkazano, da so se pošiljke v spornem časovnem obdobju prevzemale (in sicer 1. 7., 6. 7., 7. 7. 2022). Ker je toženka že z listinskimi dokazi uspela izpodbiti domnevo, ki izhaja iz vročilnice, namreč, da ji je bilo obvestilo vročeno 29. 6. 2022 (ob tem, da tožbe kasneje ni prejela, saj po preteku roka za dvig zaradi obsežnosti pošiljke ni bila puščena v nabiralniku, pač pa vrnjena sodišču), tožnika pa listinam nista odrekala dokazne vrednosti, ni bilo potrebe po izvedbi dodatnih dokazov (z zaslišanjem prič na naroku, ki bi zgolj potrdili že zapisano v izjavah, ter z zaslišanjem dodatne priče C. C., z namenom potrditve okoliščin prevzemanja pošte), zato pritožbeno sodišče naroka ni izvedlo.

11. Pritožnica je torej uspela izpodbiti domnevo pravilnosti vročitve, kot izhaja iz vročilnice. Zato za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji (318. člen ZPP), kar predstavlja kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s določbo prvega odstavka 354. člena ZPP zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na naravo kršitve te namreč ni moglo odpraviti samo. V nadaljevanju sojenja bo moralo sodišče prve stopnje tožbo s prilogami toženki znova vročiti v odgovor.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Po podatkih spisa je vročevalec dne 29. 6. 2022 pustil v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora tožena stranka prevzeti. Tožena stranka pisanja ni dvignila v roku 15 dni, odkar ji je bilo puščeno obvestilo. Ker je bil njen predalčnik premajhen za vložitev/puščanje pisanja vanj, je vročevalec dne 18. 7. 2022 pisanje vrnil sodišču. 2 Glej sklep VS RS II Ips 95/2016, sklep VSL I Cp 1058/2019 idr. 3 Prilogi B2, B3 v spisu. 4 Priloge B4-B16 v spisu.