Jedro

Po uveljavitvi novele ZPP in začetnem kolebanju pravne teorije se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo osebno tudi odvetniku. Čeprav je na načelni ravni nesporno, da je vročanje odvetniku bolj primerljivo z vročanjem pravnim osebam in podjetnikom posameznikom (za te velja neosebno vročanje) kot z vročanjem fizičnim osebam, pa razlaga aktualnih določb 141. in 142. člena ZPP ne napotuje na takšno rešitev. Tako se določba 141. člena ZPP o vročanju na registriranem naslovu (4. odstavek) ne nanaša na odvetnike, prav tako pa v 142. členu ZPP ni napotila za vročanje osebnih pisanj iz 1. odstavka 142. člena ZPP za odvetnike ampak le za državne organe in subjekte iz 3. odstavka 139. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo tožečih strank zoper sodbo, opr. št. P 339/2008, z dne 25.11.2009, in sicer z utemeljitvijo, da je pooblaščenec tožnikovo sodbo prejel oz. mu je bila puščena v poštnem predalčniku dne 15.12.2009, kar pomeni, da se je petnajstdnevni pritožbeni rok iztekel 30.12.2009, zato je pritožba, ki je bila vložena dne 31.12.2009, prepozna.

Proti takšni odločitvi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da vročitev sodbe v poštni predalčnik pooblaščenca ni bila pravilna, saj sodba pooblaščencu ni bila vročena v skladu z 142. členom ZPP. Vročitev se po 142. členu ZPP šteje za opravljeno, ko naslovnik sodno pisanje dvigne oz. s potekom 15-dnevnega roka. Pooblaščenec tožnikov je sodbo v poštnem predalčniku prevzel dne 16.12.2009. Pritožba je zato pravočasna.

Pritožba je utemeljena.

Sodba, zoper katero je tožeča stranka vložila pritožbo, je bila v skladu z določilom 1. odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena njenemu pooblaščencu – odvetniku. Odločitev, ali je vložena pritožba pravočasna, je odvisna od rešitve vprašanja, ali tudi za odvetnike veljajo pravila o osebnem vročanju pisanj, določenih v 142. členu ZPP, ali pa za vročanje teh pisanj odvetnikom veljajo pravila za navadno (osebno vročitev), ki so določena v 141. členu ZPP in po katerih je bila opravljena vročitev v obravnavani zadevi. V prvem primeru se vročitev opravi tako, da naslovnik pisno potrdi prejem sodnega pisanja, če pa tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne, in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odstavek 142. člena ZPP). V drugem primeru pa vročevalec, če ne najde naslovnika in tudi nadomestna vročitev kakšni drugi osebi ni mogoča, opravi vročitev tako, da sodno pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma izroči sodišču (1. in 2. odstavek 141. člena ZPP), s čimer se šteje vročitev za opravljeno. Po uveljavitvi novele ZPP (ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008) in začetnem kolebanju pravne teorije (prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, str. 125 in A. Galič, Vročanje pravnim osebam, podjetnikom in odvetnikom, PP št. 2010/05), se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo osebno tudi odvetniku. Čeprav je na načelni ravni nesporno, da je vročanje odvetniku bolj primerljivo z vročanjem pravnim osebam in podjetnikom posameznikom (za te velja neosebno vročanje) kot z vročanjem fizičnim osebam, pa razlaga aktualnih določb 141. in 142. člena ZPP ne napotuje na takšno rešitev. Tako se določba 141. člena ZPP o vročanju na registriranem naslovu (4. odstavek) ne nanaša na odvetnike, prav tako pa v 142. členu ZPP ni napotila za vročanje osebnih pisanj iz 1. odstavka 142. člena ZPP za odvetnike ampak le za državne organe in subjekte iz 3. odstavka 139. člena ZPP.

Iz obrazloženega izhaja, da je utemeljen očitek tožeče stranke, da ji vročitev sodbe ni bila opravljena pravilno. Iz povratnice pripete sodbi izhaja, da je bila sodba puščena pooblaščencu tožeče stranke v predalčniku 15.12.2009, ne da bi bil ta pozvan, da jo osebno prevzame in brez pouka o posledicah, če tega ne stori. Tako ni mogoče šteti, da je bila vročitev sodbe opravljena 15.12.2009, ampak takrat, ko jo je naslovnik dejansko prejel (prim. 6. odstavek 339. člena ZPP). Ker ni izkazano, kdaj jo je naslovnik prejel (v pritožbi navaja, da 16.12.2009), je potrebno šteti, da je dne 31.12.2009 priporočeno na pošti oddana pritožba pravočasna. Sklep, s katerim je bila pritožba zavržena kot prepozna, je bilo zato treba razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Prvostopenjsko sodišče bo moralo v nadaljevanju opraviti postopek po 344. in 345. členu ZPP.