Jedro

V konkretnem primeru ni obrazloženo, zakaj tožnik ni nedvoumno dokazal, da gre za blago po poreklu iz Kraljevine Kambodže, kot izhaja iz predložene listine „Ceritifikata of origin“, čeprav za slednjo iz ugotovitev prvostopenjskega organa ne izhaja dvom v njeno pristnost. Izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, saj iz nje ne izhajajo razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da tožnik ni izpolnil pogoja iz c) točke 47. člena Izvedbene uredbe, torej pogoja, da ni nedvoumno dokazal, da je blago, na katero se zadeva nanaša, po poreklu iz Kambodže, ter razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v konkretni zadevi za blago s poreklom iz Vietnama.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Carinske uprave RS, Carinskega urada Koper DT 4242-185/2010-2 z dne 19. 2. 2010 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) družbi A. d.o.o. - tožniku kot deklarantu določil za 1109 enot koles v skupni teži 23610 kg, uvrščenih v tarifno oznako 8712 00 30 kombinirane nomenklature in TARIC-code 00, deklariranih pri Izpostavi Koper z uvozno deklaracijo MRN 10SI00603640520254 z dne 22. 1. 2010, po računu št. PKH-HU 0912-2 z dne 14. 12. 2009, za prejemnika blaga družbo B. GmbH iz Avstrije, protidampinško dajatev v višini 29.303,63 EUR (točka 1 izreka), z rokom plačila 10 dni od vročitve odločbe, po plačilu le-tega oziroma po predložitvi ustreznega zavarovanja, se zadevno blago prepusti (točka 2 izreka); stroški postopka v zvezi z vodenjem tega postopka niso nastali, pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve le-te (točki 3 in 4 izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik, ki posredno zastopa uvoznika družbo B. GmbH iz Avstrije, vložil uvozno carinsko deklaracijo, s katero je prijavil v carinski postopek hkratne sprostitve v prost promet in vnos v domačo porabo za blago, ki je oproščeno DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico, z obračunom uvoznih dajatev v znesku 11.891,33 EUR (iz naslova carine po 14,00 % stopnji). Glede na prijavljeno vrsto blaga in poreklo se je pojavil dvom v pravilnost obračuna uvoznih dajatev, zaradi česar je prvostopenjski organ odredil pregled usklajenosti listin in fizični pregled blaga. O ugotovitvah je bil izdelan zapisnik z dne 1. 2. 2010. Iz navedenega zapisnika izhaja, da je bilo izvršeno preverjanje omenjene deklaracije s pregledom dokumentov, ki spremljajo deklaracijo, na podlagi 68. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju CZS). Za navedeno blago je kot država odpreme in kot država porekla blaga navedena Kambodža, kot pošiljatelj je navedena družba C. iz Kambodže. Iz priloženega trgovskega računa št. PKH-HU-0912-2 pa je razvidno, da je zadnji prodajalec blaga D., British Virgin Islands. S tem tožnik ni upošteval določb Pravilnika o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju z Carinsko upravo RS in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih (v nadaljevanju Pravilnik EUL).

Sum v poreklo blaga je bil podan, ker je FORM A, ki spremlja pošiljko, izdan v Kambodži, za katero niso uvedene antidampiške dajatve, kraj odpreme koles pa je Vietnam, za katerega veljajo antidampinške dajatve. Iz priloženega ladijskega tovornega lista je razvidno, da je Luka odpreme Ho Chi Minh Port iz Vietnama, namembna luka pa je Luka Koper. Pri pregledu dokumenta „Certificat of origin“ št. KHHU 10430013 je bilo ugotovljeno, da je tak dokument uporaben samo pri uvozu tekstilnih izdelkov, saj je označen z oznako „Textile products“. Zaradi dvoma v pristnost navedenega dokumenta je bil odrejen tudi fizični pregled blaga. Ugotovljeno je bilo, da so na embalaži koles oznake „Made in Cambodia“, nalepke z enakim napisom so bile nalepljene tudi na samih kolesih, ki pa so majhne in slabe kvalitete. V embalaži posameznih koles so se nahajala navodila za sestavo in uporabo koles, skupaj z garancijskim listom, na katerem je kot proizvajalec navedeno podjetje E. Na zabojnikih so bile nameščene tako vietnamske kot tudi ladijske zalivke. Pri preverjanju podjetja E. o proizvodnih zmogljivostih v Kambodži ni nobenih podatkov, tovarna tega podjetja v Vietnamu pa se nahaja v bližini Ho Chi Minha. Ker so bile v preteklosti ugotovljene številne kršitve na področju porekla koles iz Vietnama, je bilo opravljeno tudi preverjanje podatkov o deklariranem izvozniku C., Kambodža ter o proizvajalcu, ki je naveden v tehnični dokumentaciji E. Ugotovljeno je, da sta bila oba v preteklosti vpletena v nepravilnosti pri uvozu koles v EU z napačnimi navedbami o poreklu blaga z namenom izogibanja plačila protidumpinških dajatev na blago iz Vietnama in Kitajske. Od tožnika je carinski organ zahteval skupni tovorni list (Master bill of lading), ustrezno dokazilo o poreklu, kupoprodajno pogodbo ter dokazilo o plačilu v tujino. Tožnik ni dostavil kupoprodajne pogodbe in dokazila o poreklu ter skupnega ladijskega tovornega lista. Dostavil pa je kopije listin, na katerih je navedena luka odpreme ter luka razkladanja ter kopijo dokumenta F. z dne 12. 1. 2010, iz katerega je razvidno plačilo v višini 116.310,94 USD s strani družbe G. za prejemnika D. Na podlagi podatkov o proizvajalcu blaga, luki odpreme blaga, upoštevajoč, da je dokazilo o nepreferencialnem poreklu blaga izdano na neustreznem obrazcu, gre po mnenju carinskega organa za blago vietnamskega porekla. Tožnik se je v ugovoru na zapisnik skliceval na stroškovne razloge, zaradi katerih naj bi bilo odpremljeno blago iz luke Ho Chi Minh (Vietnam) ter predložil različne dokumente, med drugim kopijo tranzitne deklaracije, zapisnik o prehodu meje iz Kambodže v Vietnam z žigom vietnamske carine in „truck manifest“ prevoznika. Predložil je listino „Council for the Development of Cambodia“ predstavnika Ministrstva za trgovino Kraljevine Kambodže, s katero izjavljajo, da kamboško Ministrstvo za trgovino ne izdaja več ločenih certifikatov o poreklu za tekstil in drugo blago, ampak uporabijo enotni obrazec, in sicer tak, kot je bil priložen pri uvozu. Glede navodil za sestavo in uporabo koles pa tožnik navaja, da gre za napako uvoznika, ki bi jih morali popraviti in navesti pravilnega proizvajalca, t.j. C., za kar prilaga prezentacijsko gradivo s podatki in fotokopijami tovarne ter pojasnjevalni e-mail hervisovega posrednika H. Ltd. iz Tajvana. Prvostopenjski organ pa tožnikove ugovore zavrača. Sklicuje se na b) alinejo prvega odstavka 78. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2459/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju Izvedbena uredba) ter na to, da tožnik ni predložil zahtevanih listin. Iz vsebine listin, ki jih je tožnik priložil, pa ni mogoče zaključiti, da gre v konkretnem primeru za blago s poreklom iz Kambodže. Zato je tožniku naložil antidampinško dajatev.

Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopenjskega organa strinja, čeprav meni, da je sklicevanje na prilogo 17 (potrdilo o poreklu Obrazec A) Izvedbene uredbe ter določbe 78. člena Izvedbene uredbe, nepravilno. Gre za vprašanje dokazovanja nepreferencialnega kamboškega porekla, zato je treba predloženi dokument presojati v smislu določbe 47. člena Izvedbene uredbe, ki jo citira. Tožnik sicer dokazuje poreklo blaga z izjavo pristojnega organa v Kambodži, vendar pa je odgovor z dne 4. 12. 2009 bil izdan prej, kot je bila vložena sporna carinska deklaracija (22. 1. 2010). Da je obstojal dvom glede porekla blaga, je po mnenju drugostopenjskega organa razvidno iz tega, da so se v embalaži koles nahajala navodila in garancijski list, kjer je kot proizvajalec navedena družba E. Tak dvom pa dopolnjuje tudi okoliščina, da sta bili v preteklosti obe družbi (C. in E.) vpleteni v nepravilnosti pri uvozu koles v EU. Gre za zaupne podatke, kar pa ne ovira uporabe informacij v sodnih postopkih ali preiskavah, ki jih izvaja Evropski Urad za boj proti goljufijam (OLAF). Dokaz, da je bil opravljen prevoz koles iz Kambodže v Vietnam, še ne pomeni, da je blago tudi po poreklu iz Kambodže. Sklicuje se na določbe 22. člena do 26. člena CZS in 35. člena do 65. člena Izvedbene uredbe. Gre za pravilo o nepreferencialnem poreklu za blago. Prepakiranje koles, ki izvirajo iz drugih držav in njihov prevoz, kot tovor v transferju, kolesom ne morejo pridobiti kamboškega nepreferencialnega porekla. Kolesa, ki izvirajo iz Vietnama ali Kitajske, ki se samo prevažajo kot tovor v transferju skozi tretjo državo, zadržijo svojo vietnamsko ali kitajsko poreklo. Dokumenti, ki jih tožnik navaja, ne morejo biti dokazilo o kamboškem poreklu blaga, saj je samo predpisani „Certificat of origin“ dokazilo o nepreferencialnem poreklu blaga.

Tožnik je vložil tožbo zaradi razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prvostopenjskemu in drugostopenjskemu organu očita, da se nista opredelila do odločilnih dejstev in predloženih dodatnih dokazov. Navaja, da je bilo predmetno blago (kolesa) odpremljeno iz Ho Chi Minh (Vietnam) izključno iz stroškovnih razlogov, saj ima večina ladjarjev povezavo z omenjeno luko. Predložil je kopijo tranzitne deklaracije, zapisnik o prehodu meje in „Truck manifest“ prevoznika, ki ga navaja. Iz predložene tranzitne dokumentacije, potrjene s strani uradnega vietnamskega organa, izhaja, da je bil kraj nakladanja sporne pošiljke mesto Bavet v Kambodži, lastnik blaga družba C., Kambodža, poreklo tega blaga pa je v Kambodži. Iz dokumenta prevoznika tudi izhaja, da so bili sporni kontejnerji prevzeti pri podjetju C. in transportirani iz Kambodže v Vietnam. Ti dokumenti dokazujejo, da je bilo to blago dejansko prepeljano kamionsko iz Kambodže v Vietnam. Carinski organ se do navedenih dokumentov ni opredelil. Tožnik je kot dodatni dokaz k svojim pritožbenim navedbam priložil še dokumente, ki jih navaja na str. 4 in 5 tožbe: „Bill of lading, Receipt of Customs Declaration Fee, Request letter to the Customs for export approval, Joint Inspection Report of Garment and Textile Exports, Export Invoice no. PKH-HU-0912-2, račun št. PKH-HU-0912-2 z dne 14. 12. 2009, Certificate of Quantity, Export Packin List, Packing list, Bill of truck, Customs declaration, Camcontrol potrdilo, Non-manipulation Certificate, Transportation Contract in Sub Transport Contract“. Tožnik nadalje navaja, da je v polje 2 deklaracije o carinski vrednosti blaga vpisal družbo C., po Pravilniku pa bi moral vpisati ime zadnjega prodajalca blaga pred uvozom v Skupnost, to je družbo D. Vendar poudarja, da je prišlo v tem delu do pomote pri izpolnjevanju obrazca, ki so tehnične narave, in na samo vsebino predmetnega posla ne vplivajo. Glede očitka, da niso bile priložene listine v originalu, pa tožnik navaja, da bi carinski organ moral, v primeru, če je dvomil v resničnost predložene dokumentacije, opraviti uradne poizvedbe pri Ministry of Commerce Kraljevine Kambodže, ne pa to breme naložiti tožniku, ki v tako kratkem času ni imel možnosti, da bi kontaktiral s pristojnim kamboškim organom.

Tožnik nadalje očita carinskemu organu, da ni pojasnil, kje naj bi bile podane neskladnosti predloženega potrdila „Certificat of origin“, glede na prilogo 17 (potrdilo o poreklu Obrazec A) Izvedbene uredbe ter pojasnjuje, da Kraljevina Kambodža izdaja potrdila o izvoru na dveh vnaprej pripravljenih obrazcih. Eden je namenjen blagu, ki se izvaža v EU, drugi pa v ZDA ter ostale države, ki niso v EU. Glede na pojasnilo kamboškega organa je razvidno, da je predloženo potrdilo o izvoru pravilno. Tožnik se prav tako ne strinja z utemeljitvijo carinskega organa glede neustreznosti nalepk na kolesih. Glede na v embalaži posameznih koles priloženih navodil z garancijskim listom, kjer je kot proizvajalec navedeno podjetje E., pa gre za pomoto, saj navodila niso bila popravljena tako, da bi se navedlo pravilnega proizvajalca, t.j. družbo C., čigar eden od investitorjev, delni lastnik, je podjetje E. Tožnik je to dokazoval s prezentacijskim gradivom podjetja C., s podatki in fotografijami tovarne ter pojasnjevalnim e-mailom s strani posrednika H. ter dodatnimi dokazi, iz katerih je razvidno, da je družba C. ustanovljena in registrirana v Kraljevini Kambodži (listine so navedene na str. 8 tožbe). Šlo je zgolj na napako pri pripravi navodil, za kar je priložil tudi pojasnilo družbe D. Iz vseh podatkov, ki jih tožnik navaja, je očitno, da je proizvajalec spornega blaga družba C. iz Kambodže, zaradi česar ne more biti dvoma o poreklu blaga. V zvezi z očitkom carinskega organa, da so na zabojnikih nameščene zalivke vietnamske carine ter ladjarjevi zalivki, pa tožnik navaja, da ni razvidno na kakšen način naj bi to vplivalo na poreklo blaga. Carinski organ ni navedel v kakšne nepravilnosti naj bi bila deklarirani izvoznik C. in družba E. v preteklosti vpletena ter gre za pavšalna navajanja. Ni navedeno katero kupoprodajno pogodbo bi moral tožnik predložiti. Pogodbena razmerja v tovrstnih poslih se navadno ne oblikujejo na podlagi pisno sklenjene pogodbe, temveč posel poteka na podlagi ponudbe ter sprejema ponudbe. Sklepno tožnik navaja, da je prvostopenjski organ neutemeljeno zaključil, da je blago vietnamskega in ne kamboškega porekla, nepravilno ugotovil dejansko stanje ter napačno obračunal 34,50 % protidampinško dajatev za blago, ki je po poreklu iz Kambodže, ki jo je naložil v plačilo tožniku. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v celoti odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožnikove tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je sporno poreklo obravnavanega blaga (koles), glede katerega je carinski organ v postopku ocenil, da njegovo poreklo iz Kambodže ni dokazano, in zaključil, da gre za blago po poreklu iz Vietnama, zaradi česar je tožniku kot deklarantu za navedeno blago naknadno obračunal carinske dajatve (protidampinške dajatve) v znesku 29.303,63 EUR. Prvostopenjski organ se pri navedenem zaključku sklicuje, da iz v postopku predloženih listin ter tudi pregleda navedenega blaga nedvomno ne izhaja, da blago izhaja oz. da je proizvedeno v Kambodži. Pri tem tožniku očita, da ni predložil zahtevanih listin: ustreznega dokazila o poreklu (Form A v skladu s prilogo 17 Izvedbene uredbe), kupoprodajne pogodbe ter dokazila o plačilu v tujino. Sklicuje se na določbo b) alineje prvega odstavka 78. člena Izvedbene uredbe, ki določa, kdaj gre za neposreden prevoz iz države upravičenke v Skupnost. Pri tem pa ni pojasnil, kaj konkretno očita tožniku in se tudi ni opredelil do tožnikovih dokazil, ki jih je le-ta predložil in na katere se je skliceval v postopku, kot so: kopija tranzitne deklaracije, zapisnik o prehodu meje iz Kambodže v Vietnam ter „Truck manifest“ prevoznika, s katerimi je dokazoval, da je bilo blago dejansko prepeljano kamionsko iz Kambodže v Vietnam.

Po presoji sodišča je drugostopenjski organ pravilno pojasnil, da v obravnavanem primeru ne gre za situacijo iz b) točke prvega odstavka 78. člena Izvedbene uredbe ter je pravilno njegovo stališče, da je treba v predmetni zadevi predložene dokumente presojati v smislu 47. člena Izvedbene uredbe. Iz slednjega izhaja, da če se ob uvozu dokazuje ali je treba dokazovati poreklo blaga s predložitvijo potrdila o poreklu blaga, mora to potrdilo izpolnjevati naslednje pogoje: a) izdati ga mora zanesljiv organ ali organizacija, ki ga je država izdaje za to ustrezno pooblastila, b) vsebovati mora vse podatke, potrebne za prepoznavo blaga, na katero se nanaša, predvsem pa: - število tovorkov, njihovo naravo, označbe in številke; - tip blaga, - bruto in neto težo blaga; te podatke lahko nadomestijo drugi, na primer število ali volumen, če se blagu med prevozom občutno spremeni teža ali če njegove teže ni mogoče določiti oziroma če se njegova prepoznava običajno zagotovi s temi drugimi podatki; - ime pošiljatelja; c) nedvomno dokazovati, da je blago, na katero se nanaša, po poreklu iz določene države.

Po stališču prvostopenjskega kot tudi drugostopenjskega organa je obstojal glede obravnavanega blaga dvom glede izpolnitve pogoja iz c) točke 47. člena Izvedbene uredbe. Tožnikovo sklicevanje na izjavo pristojnega organa v Kambodži z dne 4. 12. 2009 (Council for the Development of Cambodia), da so se tudi za netekstilne izdelke izdajala takšna potrdila o poreklu („Certifikat of origin - Textile products“), je drugostopenjski organ zavrnil iz razloga, ker naj bi bila izjava izdana prej, kot je bila vložena v tem postopku sporna carinska deklaracija (22. 1. 2010). Poleg tega je izjava splošna in se ne nanaša na konkretna dokazila o poreklu, ob tem, da se sklicuje na uporabo enotnega obrazca (form N), ki ga predloženo dokazilo ne izkazuje. Vendar pa po presoji sodišča v predmetni zadevi, ko se ocenjujejo vse listine in preverjajo vsi dokazi, s katerimi tožnik dokazuje, da je blago po poreklu iz določene države v smislu c) točke 47. člena Izvedbene uredbe, navedeno ne more biti edini relevanten razlog za nepriznavanje zatrjevanega kamboškega porekla, ki ga je tožnik v tem postopku deklariral s „Ceritifikatom of origin“. Dvom v izpolnitev pogoja iz c) točke 47. člena Izvedbene uredbe, na katerega se sklicujeta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ, pa je po presoji sodišča za izpodbijano odločitev nezadosten.

Tako kot pravilno navaja drugostopenjski organ, tožnik v obravnavanem primeru, ko je iz MRN razvidno, da gre za nepreferencialno blago kamboškega porekla, za katero ni uveljavljal nobene preferencialne obravnave, potrdilo o poreklu Form A iz priloge 17. Izvedbene uredbe niti ni potrebno, zato je napačno stališče prvostopenjskega organa, da bi tožnik moral le tega predložiti v postopku, da bi dokazal nepreferencialno poreklo. Vendar pa po mnenju sodišča dvom glede listine „Certificat of origin“ ni utemeljeno izkazan. Prvostopenjski in drugostopenjski organ kot razlog za obstoj dvoma glede izpolnitve pogoja po c) alineji prvega odstavka 47. člena Izvedbene uredbe navajata tudi, da so se v embalaži posameznih koles nahajala navodila za sestavo koles in garancijski list, kjer je kot proizvajalec navedena družba E. Slednje naj bi kazalo, da so bila kolesa namenjeni maloprodaji pod navedeno znamko družbe, ki ima tovarno v Vietnamu, ne pa v Kambodži. Ob tem se prvostopenjski in drugostopenjski organ nista opredelila do dokazil oz. listin, ki jih je predložil tožnik, in se nanašajo na družbo C. kot proizvajalko spornih koles s sedežem v Kambodži, niti do korespondence med posrednikom in kupcem niti glede prezentacijskega gradiva družbe C. Po mnenju sodišča je neutemeljeno tudi sklicevanje obeh organov, da so bile nalepke na kolesih slabe kvalitete in da so malo obstojne. Slednje po mnenju sodišča ne more biti razlog za dvom oz. je to irelevantno, saj iz nalepk izhaja, da gre za kamboški proizvod. Na odločitev v predmetni zadevi tudi ne more vplivati sklicevanje, da sta bila v preteklosti tako družba C. kot D. vpleteni skupaj z družbo E. v nepravilnosti pri uvozu koles z napačnimi navedbami o poreklu blaga z namenom izogibanja plačilu protidumpinških dajatev na blago iz Vietnama. Navedena okoliščina, tudi če drži, ne more biti dokaz, da gre v obravnavanem primeru za blago vietnamskega porekla, kot zatrjujeta carinska organa.

Prvostopenjski organ v svojih zaključkih za nepriznavanje kamboškega nepreferencialnega porekla obravnavanega blaga navaja med drugim kot razlog, da tožnik ni predložil kupoprodajne pogodbe ter dokazila o plačilu v tujino. Po presoji sodišča je utemeljeno sklicevanje tožnika, da se pri tem carinski organ ni opredelil do tožnikovih pojasnil, ki jih je podal v tej zvezi, ter da jih je zgolj pavšalno zavrnil. Prav tako se do navedenih okoliščin ni opredelil drugostopenjski organ. Zato tudi sodišče ne more preizkusiti na kakšen način so te okoliščine vplivale na odločitev oz. je v tem delu ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Prvostopenjski organ se namreč ni opredelil do predloženih listin v zvezi z dokazovanim prevozom predmetnega blaga iz Kambodže kot tudi ne do drugih listin, ki jih je v dokaz, da je blago, ki je predmet tega postopka, po poreklu iz Kambodže, predložil tožnik. Prav tako se o navedenih listinah in tudi dodatnih listinah, ki jih je predložil tožnik v pritožbenem postopku, ni opredelil drugostopenjski organ. Slednji navaja, da je listine, ki jih je tožnik predložil v pritožbenem postopku ocenil, vendar, da ne vplivajo na drugačno odločitev glede porekla blaga spornih koles.

Po presoji sodišča tako v obravnavanem primeru niti prvostopenjski organ niti drugostopenjski organ nista argumentirano utemeljila, zakaj tožnik ni nedvoumno dokazal, da gre za blago po poreklu iz Kraljevine Kambodže, kot izhaja iz predložene listine „Ceritifikata of origin“, čeprav za slednjo iz ugotovitev prvostopenjskega organa ne izhaja dvom v njeno pristnost. Kot že pojasnjeno, se prvostopenjski in drugostopenjski organ nista opredelila do konkretnih tožnikovih navedb in listin, ki jih je predložil v postopku, temveč sta jih zgolj pavšalno zavrnila. Po povedanem izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, saj iz nje ne izhajajo razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da tožnik ni izpolnil pogoja iz c) točke 47. člena Izvedbene uredbe, torej pogoja, da ni nedvoumno dokazal, da je blago, na katero se zadeva nanaša, po poreklu iz Kambodže, ter razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v konkretni zadevi za blago s poreklom iz Vietnama. Posledično je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, jo je sodišče na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1 prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, se tožniku, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšali znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnik je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 350,00 EUR, ob upoštevanju DDV pa je upravičen do povračila stroškov postopka v skupni višini 420,00 EUR.