Jedro

Ne glede na nizke dohodke pritožnika plačila takse ni mogoče oprostiti, niti mu odložiti njenega plačila. Oviro za to predstavlja dejstvo, da ima njegova žena v lasti nepremičnino, vrednost katere presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog drugega toženca za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbo vloženo zoper sklep Pl 63/2018 z dne 8. 7. 2020. 2. V pritožbi, ki jo drugi toženec vlaga zoper takšno odločitev, vztraja pri predlogu, da ga sodišče plačila takse oprosti oziroma odloži njeno plačilo. Ob tem zahteva, da se razpiše obravnava v zvezi z vsemi plačilnimi nalogi, zadeva se bo na ta način razjasnila, saj odvetnik izkorišča finančno stisko. Pojasnjuje, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč in zagotovitev tolmača, da prevede ugovor. Zahteva, da sodišče spoštuje 47. člen Evropske konvencije za človekove pravice. Nerazumljivo je, da ista sodnica glede oprostitve plačila takse različno odloča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je drugi toženec v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga prejel mesečno povprečno ... EUR dohodka in ... EUR regresa, njegova žena pa mesečno v povprečju ... EUR. Ker preživljata mladoletnega otroka, ki nima dohodkov, znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ... EUR. Žena drugega toženca ima v lasti nepremičnino v k o. X, v kateri družina živi, osebni avto, katerega vrednost ne presega 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ter nepremičnino v k. o. Y, ki je po podatkih GURS vredna 22.745,98 EUR. Ženini dohodki so obremenjeni z mesečno kreditno obveznostjo v višini ... EUR. Taksa, ki jo je drugi toženec dolžan plačati, znaša 33 EUR.

5. Pritožnik povzetih dejanskih ugotovitev ne izpodbija.

6. Pravno podlago za odločanje je v izpodbijanem sklepu pravilno predstavilo že sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče tega ne ponavlja.

7. Iz zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da znaša povprečni dohodek na člana družine le ... EUR. To pa je znesek, ki ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je zneska 804,36 EUR. Ne glede na tako nizke dohodke, pa pritožnika plačila takse ni mogoče oprostiti, niti mu odložiti njenega plačila. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, tako oviro predstavlja dejstvo, da ima žena pritožnika v lasti nepremičnino v k. o. Y, ki je vredna 22.745,98 EUR in torej presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki ga določa 27. člen ZSVarPre. Ob upoštevanju višine takse, ki znaša le 33 EUR ter sodne prakse2, po kateri se predlog za oprostitev plačila sodne takse lahko zavrne že zaradi vrednosti premoženja, ki ga je mogoče unovčiti, se izkaže odločitev, s katero je bil predlog pritožnika zavrnjen, za pravilno.

8. Na tako presojo ne more vplivati posplošeno sklicevanje pritožnika na domnevno drugačne odločitve istega sodišča in iste sodnice v drugih primerih, ki jih ne priloži, ne navede njihovih opravilnih številk in ne pojasni dejanskega stanja v teh zadevah.

9. Nerelevantne za odločitev o predlogu za oprostitev plačila takse pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebino spora ter zahtevo, da sodišče postavi tolmača, ki bo prevedel ugovor. Opredelitev do tega dela pritožbe zato ni potrebna (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 izpodbijano odločitev potrdilo.

1 Glej odločbo VS RS I Up 355/2013 in I Up 144/2014 ter odločbo VSK I Cp 326/2018 in VSL I Cpg 37/2020.